Na vsebino

Ju-jitsu kamp Atene 2022

Med poletnimi počitnicami so se začele moje priprave na svetovno prvenstvo, ki bo novembra v Abu Dhabiju v Združenih Arabskih Emiratih. Poleg kondicijskih treningov in treningov v kimoni ter reprezentančnih priprav sem se udeležila tudi nekaj poletnih trening kampov tako v Sloveniji kot tudi izven nje. Najbolj se mi je v spomin vtisnil Titans ju-jitsu kamp v Atenah, Grčiji.

Titans kamp v Atenah je zelo znan ju-jitsu kamp, ki že mnogo let zapored gosti nekatere od najboljših ju-jitsu borcev, in sicer nosilce zlatih medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. Vodijo ga svetovno znani trenerji ju-jitsa, karateja in juda. Kamp traja pet dni, obsega približno 20 treningov in se odvija skoraj v centru Aten.

Na kamp sem bila povabljena s strani Benjamina Laha, bolj znanega pod imenom Benny Lah, ki je večkratni evropski prvak, svetovni prvak leta 2016 in nosilec medalj na svetovnih igrah. Benny že več let sodeluje s prijatelji iz Grčije in vodi treninge na njihovih trening kampih. Ker je bil kamp zame in za naš klub Ninja Črnomelj velik finančni zalogaj, mi je Benny uredil bivanje pri eni izmed tekmovalk iz Titans Kluba. Tako sem pod njegovim vodstvom lahko zastopala barve Slovenije v Atenah.

Moja grška izkušnja se je začela v Ljubljani, iz katere smo leteli najprej do Beograda in nato do Aten. V Beogradu smo imeli veliko zamudo, namreč zgodilo se je, da pilota in posadke sploh ni bilo in smo zato morali čakati na novo. Tako smo prispeli v Atene z zamudo ene ure in pol. Po kratki vožnji iz letališča do kluba smo imeli čas za hitro malico pred treningom. Prvi trening je trajal kakšno uro in pol ter je bil lažji, namenjen predvsem spoznavanju. Sledil je trening raztezanja in kratka pavza. Takrat smo imeli čas, da se pripravimo na naslednji trening. Zadnji trening prvega dne je bil borben, naredili smo nekaj tehnik in imeli situacijske borbe. Trening je bil težak, še sploh po izčrpajočem potovanju. Po treningu smo še nekaj časa ostali v telovadnici, se pogovarjali, spoznavali in hecali. Skupaj z Natalijo, pri kateri sem bivala, sva se odpravili proti njeni hiši, ki se nahaja tri minute peš od telovadnice. Njena družina biva v prvem nadstropju večnadstropne hiše. Tam sem spoznala njene starše, mlajšo sestro in brata. Na žalost pa nihče ni ravno govoril ali razumel angleško, zato smo se sporazumevali predvsem preko Natalije, ki je prevajala. Njena mama nama je naredila musako, jed, ki jo sicer poznamo tudi pri nas, vendar pripravljeno nekoliko drugače. Po večerji sva se hitro uredili za spanje in pripravili posteljo zame. Spala sem v Natalijini sobi, saj je njihovo stanovanje nekoliko manjše, a po Natalijinih besedah veliko za Atene. V postelji sva se pred spanjem še ure in ure pogovarjali o vseh mogočih stvareh, kar sem sicer naslednji dan močno obžalovala, saj mi je primanjkovalo energije in spanca.

Naslednji dan smo pričeli precej zgodaj, saj se je prvi trening začel že ob 8.30. Med drugim sva z Natalijo morali prvi priti v telovadnico, ker je ona edina tako blizu, da lahko odklene prostore. V prihodnjih dnevih če sva hoteli še dobro zajtrkovati in se pripraviti na trening, pa sva morali vstati že ob 7.15. Po ubijajočem crossfitu, ki je trajal eno uro in pol, smo imeli še trening s karateisti do kosila. Kosilo sva jedli pri Nataliji doma in hrana je bila izvrstna. Potem sva imeli čas za dve uri spanca, po njem pa so zopet sledile pripravile na trening. Sledil je open mat, kar pomeni, da smo imeli ogrevanje in nato dve uri samo borbe. Trening je bil res naporen, na koncu smo imeli še raztegovanje in ohlajanje. Po treningu smo se morali hitro preobleči in urediti, saj smo odšli na sprehod po Atenah in na večerjo. Jedla sem hamburger, ki pa ni bil po mojem okusu, saj je bilo v njem čutiti veliko različnih začimb in okusov, ki mi niso bili znani. Na hrano smo čakali kar nekaj časa, kar pa je bilo razumljivo, saj nas je bilo v restavraciji kar trideset. Na večerji smo se veliko pogovarjali, naučili so me tudi nekaj grških besed, veliko smo se hecali in smejali. Zelo sem se povezala s puncami, ki so me res dobro sprejele. Nikoli nam ni zmanjkalo tem za pogovor, vse so bile zelo odprte in prijazne. Bilo je res lepo. Vrnili smo se pozno, okrog enih zjutraj. To me je zaskrbelo, saj sem komaj preživela dan. Zaspala sem v sekundi in upala, da se spočijem do jutra.

Tretji dan se je začel s treningom, in sicer s crossfitom, ki smo ga vsi komaj preživeli. Po kratki pavzi je sledil trening z Bennyjem, kjer smo delali tehnike in različne situacije v borbi. Zopet je bila pavza in še trening s karateisti. Komaj sem zdržala tretji trening. Bila sem lačna, utrujena in zaspana. Ko sva prišli domov, sva si z Natalijo naročili hrano na dom, saj sva bili preveč utrujeni, da bi si karkoli pripravljali. Natalija mi je povedala, da si velikokrat naročijo hrano, kavo in podobne izdelke na dom, saj je to pri njih zelo poceni. Imela je prav, saj sem za porcijo sendvičev s piščancem, pomfri in sok odštela samo šest evrov. Porcija je bila tako velika, da sem jo pojedla malo več kot polovico. Zaspali sva za slabo uro in se zopet pripravili na treniranje. Sploh se nisva spočili in komaj sva prišli do telovadnice. Sprva smo zopet imeli open mat trening in nato še trening s karateisti. Po iztisnjenih zadnjih atomih energije pa smo izvedeli, da se tako kot prejšnji dan hitro uredimo in se zberemo pred telovadnico. Odšli smo namreč v center Aten. Bila sem zelo navdušena, a hkrati nisem vedela, ali bom sploh zdržala ali bom vmes kar zaspala. Peš smo se odpravili do podzemne železnice, s katero smo se pripeljali do centra. Na poti do restavracije sem od daleč opazovala atensko akropolo in Partenon ter vse ostale znamenitosti. Počutila sem se kot na vodenem ogledu, saj so mi punce na vsakem koraku pripovedovale o Atenah. Sedli smo v restavracijo, iz katere si lahko opazoval atensko akropolo. Večer je bil res nekaj posebnega. Prijateljica mi je priporočala, naj poskusim »kebab«, njihovo tradicionalno jed, ki ni prav nič podobna kebabu, ki ga poznamo pri nas. To je namreč meso z nekakšno omako, postreženo na tankem kruhu, ki ga imenujejo »pita«. Jed je bila zelo okusna, lahko bi celo rekla, da je bila najokusnejša hrana, ki sem jo jedla v Grčiji. Domov smo se zopet odpravili zelo pozno, in sicer ob pol dveh zjutraj.

Četrti dan se je začel nekoliko kasneje. Ob desetih smo imeli prvi trening z Bennyjem in na srečo je bil to edini trening to dopoldne. Z Natalijo sva zgodaj pojedli kosilo in izkoristili vsako preostalo minuto pred naslednjim treningom za spanje. Tudi popoldan smo imeli samo en trening, in sicer open mat. Počitek je vsem dobro del, saj smo se vsi odlično odborili. Imeli smo dve uri, da pojemo večerjo in se uredimo, saj smo šli v diskoteko. Ker sabo nisem imela nič, kar bi lahko oblekla za zabavo, sem si izbrala nekaj iz Natalijine garderobe. Skupaj sva se nato uredili in se odpravili do telovadnice, kjer smo se vsi zbrali. Z avti smo se odpeljali do diskoteke. Tam smo nekaj časa sedeli in se pogovarjali. Ko se je začel program, smo vsi šli na plesišče in plesali. Bilo je res zabavno, vsi smo se sprostili in se zabavali. Z Natalijo sva se domov odpravili ob dveh, saj sva bili preveč utrujeni, da bi lahko ostali dlje. A kljub izčrpanosti sva se doma v postelji še pogovarjali, saj je bila to zadnja noč, ki sem jo preživela v Atenah.

Zadnji dan sem si zjutraj vse spakirala in odšla na trening. Ni bil preveč naporen, imeli smo tudi nekaj iger za sprostitev in zabavo. Odhod je bil čustveno obarvan. Vsi smo se zelo povezali med sabo in res je bila čudovita izkušnja. Spoznala sem nove ljudi, ne samo iz Grčije, temveč tudi iz drugih držav. Spoznala sem pristno grško kulturo, tamkajšnjo kulinariko, jezik in še veliko novega. Pokazali so mi tudi tradicionalni grški ples, ki so ga začeli plesati kar med treningom, saj je prišla na radio prava pesem. Spoznala sem se z njihovim običajem, in sicer t. i. dan imena (podobno kot pri nas god), ki ga praznujejo kot rojstni dan. Presenetilo me je, da so zelo vraževerni, saj pod nobenim pogojem ne smeš vzeti iz rok druge osebe kakšen koli oster predmet, npr. škarje ali nož. Najprej mora prvi položiti nož na pult ali mizo in šele nato ga lahko drugi vzame.

In še ena zanimivost, ki sem jo spoznala, je, da so Grki res čisto »u izi«, saj tudi če je bil trening napisan ob 15. uri, se je čisto spontano zgodilo, da smo z njim začeli ob 15.30. Dokler smo se vsi zbrali (vključno s trenerji), se uredilii in se psihično pripravili na trening, je minilo pol ure. Nihče ni bil živčen, načrti in plani so se dogajali spontano.

V Grčiji sem se počutila res sprejeto, bila sem v družbi zabavnih in pristnih ljudi. Izkušnjo bi takoj še enkrat ponovila. Dobila sem ogromno novih prijateljev in znancev, vse nas pa povezuje isto – šport.

Za vedno bom hvaležna, kaj vse mi je ta šport dal in kaj vse mi še bo. Vsakič znova mi dokaže, da se je bilo zanj vredno odrekati, vsakič znova me s čim preseneti. Komaj čakam, da svoje prijatelje iz Grčije zopet vidim na prihajajočem svetovnem prvenstvu v Abu Dhabiju, na katerega smo se tako močno pripravljali.

Avtorica: Loti Čufer.

Vir: http://klub-kbs.si
Klub belokranjskih študentov

Klub belokranjskih študentov

KBŠ

http://klub-kbs.si
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj