Kaj je danes drugače, kot v letu 2008?

Leto 2020 mineva v znamenju pandemije COVID-19. Cel svet je pretresla velika zdravstvena kriza, ki je današnje generacije še nismo doživele. Večina ljudi se zaveda resnosti stanja, seveda pa obstajajo tudi skeptiki in teorije zarote. Negotovem stanju trenutno še vedno ni videti konca. Zdravstvena kriza se je zelo hitro prevesila tudi v gospodarsko, kar je, zaradi zapiranja gospodarstva in zaustavitve javnega življenja, pričakovano. Tudi Slovenija v tej korona zgodbi ni izjema.

Gospodarske krize so neizbežne; po vsakem dežju posije sonce in vsaki rasti sledi padec. Tak proces v ekonomiji imenujejo gospodarski cikli. Gospodarski cikel je fluktuacija ali gibanje gospodarske aktivnosti med obdobjem rasti (ekspanzije), in obdobjem stagnacije oz. kontrakcije. Torej, so obdobja v katerih ekonomija raste in so obdobja, v katerih se zmanjšuje. Ekonomist Roubini gospodarske krize slikovito imenuje ekonomske nevihte ali orkani, saj delujejo precej nepredvidljivo: lahko spreminjajo smer, se potuhnejo ali pa znova oživijo, ko to najmanj pričakujemo. Vzroki za krizo so največkrat gospodarski cikli, povodi pa so lahko različni. Lahko gre za bančno krizo, za krizo valut, eksplozijo nepremičninskega balona in drugo. Skozi zgodovino se je človeštvo srečalo s številnimi gospodarskimi krizami, med katerimi izstopajo Velika depresija z začetkom v letu 1929, Naftna kriza leta 1973 in recesija v letu 2007. Gospodarska kriza leta 2007, poimenovana tudi Velika recesija, je izvirala iz Združenih državah Amerike, približno leto kasneje pa je dosegla tudi države čez lužo. V Sloveniji je realni sektor krizo začel čutiti v letu 2008. Skupne točke vseh kriz so jasne – finančne težave držav, rast brezposelnosti, inflacija, reguliranje obresti in valut. Kaj pa so razlike?

Prva očitna razlika med veliko recesijo v 2007 in gospodarsko krizo COVID-19 je v njunem izvoru. Kriza v letu 2007 se je gradila postopoma, po naravi je bila ciklična, njen povod pa je bila eksplozija nepremičninskega balona v ZDA. Dokler so prihodki bili večji od zadolževanja, je ekonomija vzdržala pritisk kreditov. Čez čas pa se je tehtnica prevesila na stran dolgov in zgodil se je kolaps. Finančne obveznosti, ki so jih predstavljali dolgovi, so postale večje kot prihodki ljudi, zato se je tudi potrošnja drastično zmanjšala. Eno z drugim je svet pahnilo v veliko recesijo. Sklenemo lahko, da je bila recesija v letu 2007 posledica večletnega postopnega prezadolževanja. Na drugi strani nas je kriza v letu 2020 presenetila skoraj čez noč, njen glavni vzrok pa ni bilo prezadolževanje, temveč zaustavitev gospodarstva in usmerjanje proračunov v reševanje zdravstvene krize, medtem ko sta rast in BDP postala postranska skrb držav.

Druga pomembna razlika se pojavi pri nadzoru in reševanju krize. Kadar gre za krizo z vzrokom ekonomske narave, jo lahko rešujemo z različnimi monetarnimi in fiskalnimi politikami. Orodja in načini reševanja pa postanejo drugačna, ko se vzrok za krizo skriva drugje (kot na primer v virusu). V tem primeru prilagoditev finančnega trga ni dovolj, potreben je tudi nadzor in odprava glavnega vzroka. To je še posebej težavno v primeru virusa, saj je v večji meri odvisen od ravnanja ljudi. Izkazalo se je, da imamo v Sloveniji s tem težave. Vsakič, ko državo prizadene nov val bolezni, gospodarstvo tone globlje. Zato je ključnega pomena, da poleg finančnih sprememb, vključimo tudi družbene in socialne. Ekonomist Michael Boskin pravi, da bi se v veliki negotovosti korona krize, oblikovalci politik morali osredotočiti na zniževanje davkov, razvoj načrtov za fiskalno konsolidacijo in se izogibati spreminjanju in novim finančnim predpisom (dokler gospodarstvo ne bo spet na pravi poti). Predvideva se, da se tokratna recesija ne bo končala vsaj do leta 2022, pri čemer bo ogromno vlogo odigralo odkritje cepiva.

Glede na dosedanje stanje lahko trdimo, da je letošnja gospodarska kriza veliko močnejša kot je bila tista v 2007. Tukaj je potrebno poudariti, da se zaznavanje in občutenje krize močno razlikuje od človeka do človeka, njena moč pa se ocenjuje glede na splošne metrike. Globalno gledano je veliko več ljudi veliko hitreje izgubilo delovno mesto kot v 2007. O tem priča podatek, da je ZDA rekordna stopnjo brezposelnosti krize 2007 v oktobru 2009 znašala 10 %. Letos je v aprilu stopnja brezposelnosti v ZDA znašala neverjetnih 14,7 %. V letošnjem letu (v primerjavi z letom 2007) je bilo tudi več podjetij in organizacij primoranih zapreti svoja vrata, pri čemer je letošnja kriza nekatere sektorje prizadela veliko bolj kot druge. Tudi padec BDP bo veliko večji kot v 2007. Zanimiv je tudi podatek, da je letošnja kriza bolj prizadela ženske kot moške, v letu 2007 pa je kriza bolj prizadela moške. Ta razlika se pojavlja predvsem zaradi razlike v sektorjih, ki jih kriza prizadene. Kljub vsemu pa imajo v sedanji krizi podjetja nekatere prednosti v primerjavi z zadnjo krizo. Te izhajajo iz boljšega stanja podjetij pred krizo in manjšega deleža dolžniškega kapitala; povedano preprostejše, podjetja so v krizo vstopila z veliko manj dolgov.

Vseeno med obema recesijama obstajajo tudi določene podobnosti. Prva je ta, da so najbolj prizadeti ljudje z najnižjimi prihodki, kar je rezultat večine kriz. Druga podobnost je, da se z daljšanjem krize ta tudi poglablja. Dlje kot traja, težje se je iz nje izvleči, to pa predvsem zato, ker ljudje postanemo siti sprememb in neprijetnih državnih ukrepov. Pri tem lahko opazimo tudi različne vstaje, gibanja in proteste zaradi nezadovoljstva med prebivalstvom. Temu smo bili priča v 30. letih prejšnjega stoletja, med leti 2007 in 2010 in tudi danes v ZDA, Franciji, Srbiji, Sloveniji in mnogih drugih državah. Tretja podobnost pa je, da obe krizi dodatno poglablja strah med prebivalci. V letu 2007 je šlo za ekonomski strah in strah pred izgubo premoženja, v letu 2020 pa lahko temu strahu dodamo strah za zdravje in socialno varnost.

Svet bo gotovo prebrodil tudi krizo zaradi COVID-19, vprašanje je le kdaj. Še enkrat poudarjam, da bo, poleg vseh ostalih finančnih ukrepov, veliko vlogo odigral razvoj cepiva. Evropska unija bo v tej krizi morala delovati enotno, saj bo vsaka država sama težko prebrodila krizo. Pomembna pa je tudi strpnost ljudi in pametne poteze ključnih akterjev, ki lahko s svojimi odločitvami vplivajo na razplet krize.

Avtorica: Ivana Laharnar