Zopet je prišel tisti čas v letu, ko se poleg narave prebujajo tudi dijaki in študenti. Še posebej 'na silo' pa so se zbudili dijaki zaključnih letnikov, saj so se po mukotrpnem razmisleku namreč primorani vpisati na fakultete. Vse hitreje pa se približuje tudi matura, ki je nekako večja prelomnica na učni poti.

Veliko se nas sprašuje o smiselnosti študija in pridobivanja stopnje izobrazbe, dejstvo pa je, da se danes za študij odloča vse več mladih, nekateri že iz razloga ker ta predstavlja nekakšno 'zakasnitev' odraščanja. Smiselnost je zagotovo pogojena z našimi cilji in potrebami trga po kadru. V zadnjem času je občutiti ogromno pomanjkanje enostavnih, tehničnih poklicev ali pa poklicev, ki za mlade enostavno niso več zanimivi, npr. poklic vodovodarja, keramičarja, prevoznika tovornjaka, šoferja avtobusa itd. Pomanjkanje je tako veliko, da obrtniki sploh v večjih mestih zlahka računajo od 20 do 30 € na uro, kar pod črto pomeni, da lahko delavec brez visoke izobrazbe po zaslužku zlahka prekaša visoko izobraženi kader. Pomanjkanje delavcev je čutiti tudi v proizvodnih obratih, kar podjetja vsaj na našem območju zaenkrat rešujejo z zaposlovanjem dnevnih migrantov iz sosednje hrvaške.

Število in razporeditev vpisov na posamezne študije se kaže na velikem pomanjkanju strojnikov, električarjev, zdravstvenih delavcev, na drugi strani pa imamo presežek humanistične in družboslovne stroke. Veliko posameznikov se po končanem študiju znajde na trgu dela, kjer nato žalostno ugotovijo, da so s svojo izobrazbo težje zaposljivi oz. da ni povpraševanja po njihovem profilu izobrazbe. Taki pa nočejo sprejeti dela, za katerega je potrebna nižja stopnja izobrazbe ali pa ni v njihovi stroki. To posledično pripelje do tega, da ne pridobivajo izkušenj in novih znanj, ki bi jim pomagale pri iskanju želene zaposlitve.

Tudi sam sem bil pred leti postavljen pred vprašanje: ali je vpis na faks smiselen?

Še pred zaključkom poklicne mature sem namreč dobil študentsko delo v svoji stroki, in sicer z možnostjo takojšne zaposlitve. Po dobri izkušnji s poletnim delom sem tako z malo nejevolje pričel študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Verjetno sem imel to srečo, da so me v podjetju vseskozi pri študiju podpirali in mi pojasnili, kaj vse mi bo diploma iz elektrotehnike omogočala na trgu dela. Začetki študija so bili težki, sploh ko sem se začel zavedati, da me kolegi iz gimnazijskih programov bistveno prekašajo v matematiki. Po drugi strani pa so oni zaostajali pri tehniških predmetih in po končanem prvem letniku so se te razlike do konca izničile. Trenutno zaključujem zadnji letnik in sem prepričan, da mi bo pridobljen naziv odprl veliko novih priložnosti. Velika uspešna podjetja prihajajo na fakultete v upanju, da najdejo svežega diplomanta, ki bi ga zvabili v svoj kolektiv. Tukaj ima kar precej diplomantov zagotovljeno delovno mesto še pred koncem šolskih obveznosti. Mene in še mnoge druge je prosto delovno mesto v podjetju čakalo za čas celega študija. Prav tako pa me vodilni iz drugih podjetji, s katerimi sodelujemo, sprašujejo, če imam znanca, vrstnika ali prijatelja, ki bi bil pripravljen delati in si posledično nabirati izkušnje. Na to vprašanje jim težko odgovorim, saj ne poznam nikogar primernega, ki še ne bi imel dogovorjene zaposlitve ali študentskega dela.

Danes je tako povpraševanje po delavcih in pomanjkanje le teh verjetno največje v zadnjih nekaj desetletjih. Med drugim se stara tudi evropsko prebivalstvo, kar zahteva vse več zdravstvenih ter negovalnih delavcev. Globalizacija, konkurenčnost in prisotnost na tujih trgih pa podjetjem omogoča, da širijo svoja podjetja in razvijajo nove ideje. Gradnja obratov in stanovanjskih objektov je v razmahu, prav tako avtomatizacija in robotizacija proizvodnje.

Smiselnost vpisa na študij je torej vprašanje, na katerega si more odgovoriti vsak sam. Prostih delovnih mest je vsaj na mojem področju ogromno, zatorej menim, da je dela dovolj za vse, ki le hočejo delati. Upam, da vas bo moj zapis spodbudil k razmisleku o tej problematiki in vam morda pomagal pri vaši odločitvi.

Avtor: Erik Foršček.