Na vsebino

Koronavirus – Za nazaj je biti lahko pameten!

Decembra 2019 so se v Wuhanu na Kitajskem srečali z vse pogostejšimi hudimi virusnimi pljučnicami, ki so se pojavljale znotraj družinskih krogov. Tamkajšnji zdravniki so postavili sum, da gre za do tedaj neznanega povzročitelja. Oboleli so imeli povezovalno točko, to je bil tržnica z morsko hrano (Slika 1), kjer so tudi prodajali živali (od krokodilov, strupenih kač, netopirjev do prašičev in rib). Nemalo zatem je bil odkrit novi koronavirus ali SARS-CoV-2, ki se je prikrito širil po Kitajski. Šele v mesecu januarju se je začela eksponentna rast okuženih, polnile so se bolnišnice in intenzivne enote, ljudje so umirali. Več teorij zarote je bilo postavljenih glede na sam izvor okužbe. Špekuliranja so šla tako daleč, da naj bi Združene države Amerike podtaknile virus Kitajski in jo poskušale gospodarsko ohromiti. Spet nekateri so menili, da je virus ušel iz kitajskih vojaških laboratorijev, kjer naj bi razvijali bioteroristično orožje. Najverjetnejši scenarij pa naj bi bila evolucija samega koronavirusa. Namreč tako kot druga živa bitja se virus prilagaja okoljskim spremembam in si želi izboriti preživetje z uspešnim razmnoževanjem. Takšen nagon za preživetje najdemo že pri bakterijah, ki se s stalnimi mutacijami izogibajo učinkom antibiotikov in postajajo odpornejše. Virusi niso nič drugačni. SARS-CoV-2 naj bi se spremenil na način, da je lahko preskočil z netopirjev na druge sesalce in končno okužil človeka.

Pri družini koronavirusov ne gre za nov pojav, ampak smo v moderni zgodovini imeli že dva takšna primera. Leta 2003 so tako kot zdaj opozarjali na vse pogostejše primere hude virusne pljučnice, spet na Kitajskem in spet naj bi se virus SARS prenesel z netopirjev na človeka. Drugič so zdravniki na Bližnjem vzhodu pričeli opisovati hude okužbe dihal s podobnimi znaki, kot jih je povzročal virus SARS. Zaradi geografskega pojava so ga poimenovali virus MERS (»Middle East Respiratory Syndrome«). Smrtnost je bila precej višja pri obeh predhodnikih, SARS (9,6 %) in predvsem pri MERS (36 %) kot pri novem koronavirusu (ocene 0,5–3,4 %), a vendar ta dva nista povzročila vsesplošnega ugašanja javnega življenja, preobremenitve zdravstvenih sistemov in nista naznanila pričetka gospodarske krize. Razdiralni učinek SARS-CoV-2 je v njegovi sposobnosti prenosa, saj se dokaj učinkovito širi z osebe na osebo prek kapljic v zraku, hkrati naj bi ga raznašale tudi osebe, ki ne kažejo simptomov okužbe. Slednje je temeljna razlika z virusom SARS, ki se je praviloma prenašal šele, ko je bila oseba očitno bolna, zato je bil takrat učinkovit ukrep že hitra izolacija simptomatskih ljudi. Najslabše lastnosti prenosa ima virus MERS, saj je potreben daljši tesen stik z okuženim, da pride do prenosa. Takšen stik je bil možen med zdravstveno nego bolnikov, zato je bil velik del okužb med zdravstvenim osebjem.

Spet se vrnemo na trenutno potekajočo pandemijo novega koronavirusa. V januarju smo se zgražali nad avtoritarnimi ukrepi kitajskih oblasti, ki so želele na vse pretege preprečiti širjenje virusa. Sami so se znašli v neznani situaciji brez primere, saj je bilo takrat poznavanje samega virusa, kako se prenaša, kdo ga prenaša, kakšna je potreba po zdravljenju, kakšna je umrljivost in predvsem kakšni ukrepi bodo učinkoviti, pomanjkljivo. Odziv Kitajske ocenjujejo kot najbolj ambiciozen, agresiven in agilen v zgodovini človeštva. Dokazi kažejo, da so z javnozdravstvenimi ukrepi preprečili tisoče smrti, kljub temu pa je gospodarstvo doživelo velik udarec. Vodilni v državi so morali presoditi med kolapsom zdravstva s posledično visoko smrtnostjo in gospodarsko škodo, ob jasnem zavedanju, da obstaja možnost nezmožnosti zajezitve virusa. V trenutku pisanja se večina ljudi ne zaveda, kakšni ukrepi so bili potrebni na Kitajskem, da so dosegli zamejitev okužb, a kljub temu menim, da bodo podobni sledili tudi pri nas, zato bom nekatere le naštel:

  • Ustavljanje avtomobilov na avtocesti in merjenje telesne temperature vsem potnikom.
  • Prenos rutinskih zdravstvenih storitev na splet. Če si potreboval recept, ti ga je predpisal zdravnik po video klicu in posebne enote so ti ga dostavile.
  • Obstoječe bolnišnice so preuredili bodisi za zdravljenje okužb s koronavirusom bodisi za vse ostale bolezni (srčne infarkte, poškodbe, rake).
  • Ne pozabimo, da so samo v nekaj dneh zgradili dve novi bolnišnici.
  • Na področje izbruha so poslali preko 40 000 glav zdravstvenega osebja, od tega vsaj 6000 zdravnikov. Mnogi med njimi so bili prostovoljci (Slika 2).
  • 15 milijonov se je ob zaprtju mesta prehranjevalo prek naročanja hrane prek interneta in hitre dostave.
  • Medicinske sestre so si pred prihodom v Wuhan pobrile glave, da zmanjšajo možnost prenosa virusa prek las in ker je tako lažje uporabljati zaščitno opremo (Slika 3).
  • Osebje v bolnišnicah je pričelo uporabljati plenice za odrasle, saj ni bilo časa za odmore in preoblačenje.
  • V ogroženih območjih je bilo dovoljeno samo eni osebi iz gospodinjstva, da gre ven vsaka dva dni.

Česa podobnega v zahodnem svetu ne moremo pričakovati, saj nimamo takšne solidarnosti in požrtvovalnosti do sodržavljanov. Še večji problem pa bo nespoštovanje ukrepov, ki nam jih naloži država. Namreč na zahodu je osebna svoboda visoka vrednota in ljudje se je niso pripravljeni odreči za dobrobit države. Tipičen primer je bila uvedba popolne karantene na severu Italije, kar je pomenilo, da bo prepovedano ljudem vstopiti ali izstopiti iz ogroženega območja. Zavladal je kaos, ljudje so skočili v avtomobile, odhiteli na železniške postaje in letališča. Učinek ukrepa je bil ravno nasproten. Namesto da so širjenje virusa omejili na določenem območju, se je intenzivno razpršil ne samo po Italiji, ampak tudi po sosednjih državah. Zaradi nespoštovanja pravil so bile oblasti primorane uvesti kazen za kršitev pravil karantene. Ob kršenju ti je grozilo do tri mesece zaporne kazni.

Slovenija se je imela možnost učiti od Kitajske, Južne Koreje in Italije. Dokazi so bili, da bo država le z zgodnjo uvedbo skrajnih ukrepov lahko uspešna pri zajezitvi virusa. A vendar smo bili priče neodgovornemu ukrepanju s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje in vlade v odstopu. Razlog oklevanja naj bi bila gospodarska škoda, do katere je nedvomno prišlo zaradi neuspešne zajezitve virusa. Dodatno škodo je delalo vsakodnevno potrjevanje novih ukrepov in spreminjanje že uvedenih, kljub temu da je trenuten porast okuženih rezultat ukrepov v zadnjih dveh tednih. Nepredvidljivost, ki je bila neposredna posledica neorganiziranosti ukrepov, je bila dodatni dejavnik za razširitev dvoma v državne institucije in ohromitev gospodarstva. Predvsem me moti, ker smo se imeli možnost učiti od drugih, ki so naredili isto napako. Največja izmed njih pa je bila, ker nismo poslali v samoizolacijo ljudi, ki so bili v času začetka epidemije v Italiji in med katerimi je bilo veliko zdravnikov, češ da bi povzročili škodo pacientom in njihovi oskrbi. Zgodil se je vseeno najhujši scenarij – 16. marca so bile odpovedane vse nenujne zdravstvene storitve po vseh slovenskih bolnišnicah. Mogoče sem preoster do slovenskih oblasti, ker so navsezadnje bile še vedno relativno hitrejše kot drugod, ampak lahko rečem »za nazaj je lahko biti pameten«.

Pandemija novega koronavirusa je močno posegla v naše življenje, v moderni zgodovini bi se lahko primerjala na našem ozemlju le osamosvojitvena vojna. Moje prizadevanje je, da se iz krize naučimo, kako ukrepati v prihodnosti, in se ustrezno pripravimo. Po lastni presoji so prednostna področja naslednja:

  • zagotovitev večjih testirnih zmožnosti;
  • povečanje kriznih zalog zaščitne opreme (maske, rokavice, očala, predpasniki, razkužila …);
  • širjenje zdravstvenih storitev na spletu (trenutno obstaja portal zVEM, ampak to je ena navadna žalost, praktično neuporabno, uporabniški vmesnik slab, najverjetneje 95 % ljudi sploh ne ve, da obstaja);
  • raziskovanje na področju izdelave in razvoja cepiv;
  • uvedba kontrolnih točk na večjih letališčih, železniških postajah, kjer si bo moral vsak temeljito umiti roke, preden bo sploh lahko nadaljeval svojo pot, s čim bomo vplivali na vsakoletne pandemije gripe in ostalih respiratornih okužb;
  • uvedba posebnih protokolov in testirnih mest za gripo. Ali smo se zadosti naučili, da bomo še naprej pustili osebe, ki kažejo znake gripe, v čakalnicah z drugimi pacienti, ali bomo testiranja uvedli v posebnih prostorih?

Največja neznanka v tem trenutku je, kako naprej, ko zajezimo virus. Ali nenadoma sprostiti vse omejevalne ukrepe ob zavedanju, da se nam lahko v 2 tednih še enkrat pojavi identičen scenarij? V nedogled karantena ne more trajati. Spet bomo morali opazovati Kitajsko in njihove ukrepe. Mogoče bo pa potrebno prekužiti del zdravih, mladih, pri katerih je okužba blago potekajoča, zato da rešimo ostale. Čas bo pokazal. Naša dolžnost je, da se učimo. Ne izumljajmo tople vode.

Članek je bil napisan 13. marca, a vendar je napisan v pretekliku, saj bodo do objave informacije že zastarele, čeprav bo premislek še vedno na mestu.

Avtor: Jaka Šikonja

Ostanite zdravi,

Uredništvo Zvitice

Vir: http://klub-kbs.si
Klub belokranjskih študentov

Klub belokranjskih študentov

KBŠ

klub-kbs.si

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj