Na vsebino

Lumbosakralna stenoza pri psih

KAJ JE STENOZA?

Stenoza je zožitev hrbteničnega kanala ali medvretenčnih odprtin. Lahko je kongenitalna ali pridobljena (degenerativna). Navadno se pojavlja pri staranju hrbtenice. Stenoza se lahko pojavi kot centralna (zoženje celotnega kanala) ali lateralna stenoza (zoženje foramena, skozi katerega izhajajo živčne korenine iz hrbteničnega kanala). Vzroki za lateralno stenozo so lahko hernija diska, zgostitev ligamentuma flavuma, ki je tesno povezan z zadnjim delom duralne vrečke.

KLINIČNI ZNAKI

Lumbalna stenoza se kaže s šepanjem, bolečinami v lumbosakralnem področju ter nevrološkimi motnjami (slabše čutne zaznave glutelanega, pudendalnega in perifernega perinealnega področja. Prisotna je tudi atrofija mišic, hipo- ali atonija repa, nekoordinirani gibi, oteženo deficiranje ter inkontinenca. Najpogosteje se pojavlja pri starejših psih (predvsem večje pasme, kot so nemški ovčarji, doge, labradorci, zlati prinašalci idr.). K nastanku bolezni so tudi bolj nagnjeni samci kakor samice.

RTG DIAGNOSTIKA

Pri diagnostiki lumbosakralne stenoze so najbolj pomembi klinični znaki pacienta. V zgodnji fazi se pojavijo bolečine v ledvenem in križnem delu hrbtenice. Pes začne šepati na zadnje okončine. S časom opazimo vse slabšo telesno aktivnost pri pacientu – ne skače več ali pleza po stopnicah. Lumbosakralno stenozo lahko diagnosticiramo s pomočjo nativne rentgenologije. Pri značilnih kliničnih znakih pogosto naredimo mielografijo. To je rentgenska preiskava likvorskega prostora hrbtenjače s kontrastnim sredstvom. S to preiskavo lahko diagnosticiramo spinalne stenoze, herniacijo vertebranih diskov, tumorje, otekline, lezije, poškodbe spinalnih korenin.

Radiografija kot diagnostična metoda se pogosto uporablja zaradi lahke dostopnosti, vendar je končna diagnostika lumbosakralne stenoze z RTG težavna zaradi kompleksne anatomije – prekrivanje L7 in križnice s črevnico. Mehka tkiva so veliko slabše vidna, kar rezultira v napačnih diagnozah. Glavna prednost radiografije v tem primeru je, da lahko hitro izključimo druge spremembe, ki povzročajo podobne klinične znake. To so diskospondilitis, degenerativna mielopatija, neoplazija, travmatske poškodbe, anatomske nepravilnosti vretenc. Najpogosteje se za določanje končne diagnoze uporabljata jedrska magnetna resonanca (MRI) in računalniška tomografija (CT).

KAKO JE VIDNA LUMBALNA STENOZA NA RTG SLIKAH?

Za dobro vidno lumbosakralno področje lahko uporabimo lateralno projekcijo, redkeje pa tudi ventrodorzalno.

Slika 1: Prikaz položaja živali za slikanje lumbosakralne regije v lateralni projekciji

Slika 2: Rentgenski sliki lumbosakralnega področja normalne živali

Slika 3: Rentgenska slika psa z lumbosakralno stenozo

Tretja slika prikazuje radiogram psa v lateralni projekciji, vidno je lumbosakralno področje. Puščica prikazuje L7 vretence, ki je skrajšano v primerjavi z L6. Njegova os je poravnana s križnico namesto z ledvenimi vretenci. Vidna je sakralizacija L7. Lumbosakralni medvretenčni prostor je zožan (trikotnik). Križnica je normalna. Hrbtenični kanal je v področju med L7 ter križnico zožan.

Slika 4: Rentgenska slika psa z lumbosakralno stenozo

Figura 4: Lateralna projekcija lumbosakralnega predela psa. Vidna je skleroza sklepne površine med L7 in križnico z zoženjem medvretenčnega prostora, vidna je tudi ventralna spondiloza. Vidna je tudi blaga subluksacija (izpah) križnice.

Figura 5: Lateralna projekcija lumbosakralnih vretenc. Spremembe so podobne kot na sliki 4. Vidne so še degenerativne spremembe dorzalne sklepne površine, ki jih je težko določiti zaradi prekrivanja s črevnico.

Slika 5: Epidurogram psa z lumbosakralno stenozo kot posledica hernije diska

Slika 5 predstavlja 2 lateralna epidurograma psa. Ioniziran kontrast je bil injiciran v epiduralni prostor med prvim in drugim repnim vretencem. Viden je defekt nad lumbosakralnim prostorom, ki je posledica medvretenčnega diska hernije.

Pri zdravljenju se najprej poslužujemo protivnetnih in protibolečinskih zdravil (navadno se dajejo injekcije kortizona). Če je potrebno, se da psa tudi na dieto za izgubo teže, ki bi privedla do manjše obremenitve tega dela hrbtenice. Če zdravila ne pomagajo, je potrebna operacija – hrbtna laminektomija, ki omogoči dekompresijo živčnih korenov.

Avtorica: Ana Štajdohar.

Vir: http://klub-kbs.si
Klub belokranjskih študentov

Klub belokranjskih študentov

KBŠ

klub-kbs.si

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj