Materinstvo in nosečnost – biologija in trendi

Mogoče nekoliko staromodno, a vendar evolucijsko, se določeni pari odločajo za starševstvo v študentskih letih. Historično je bilo starševstvo v tem obdobju nekaj kulturno normalnega, z razvojem družbe pa opažamo trend odlašanja starševstva na kasnejše življenjsko obdobje. Skupaj se bomo poglobili v biološke ovire, s katerimi se bomo srečevali, in v sociološke vzroke, s katerimi želimo pojasniti trende.

Pri človeški vrsti je genetsko ženski spol določen z odsotnostjo Y kromosoma, moški pa z njegovo prisotnostjo. Točno določen del na Y kromosomu vpliva na vse ostale gene in narekuje, kakšen biološki spol se bo razvil. Biološko gledano to enostavno pomeni, kakšni reproduktivni organi se bodo razvili in kakšne sekundarne spolne znake bo oseba razvila. Razen v redkih primerih bodo genetske ženske razvile nožnico, maternico in jajčnike, v katerih se bodo pojavile že prve spolne celice.

Žensko reproduktivno obdobje je zaznamovano s cikličnimi krvavitvami, ki niso božja kazen, ampak znak, da se reproduktivni organi pripravljajo na zanositev. Začne se s prvo menstruacijo t. i. menarho nekje pri 12 letih. Ob menstruaciji se skozi nožnico sprosti odluščena sluznica maternice s primesjo krvi in izločkov materničnega vratu. Namreč po prenehanju krvavitve se notranji del maternice – endometrij – ponovno začne debeliti, razvijajo in vejijo se žile, saj se želi vzpostaviti kar se da idealne pogoje za vgnezditev oplojenega jajčeca, iz katerega se razvije plod. Če do vgnezditve ne pride, se ravnovesje hormonov poruši, kar je signal za ponovno menstruacijo. V menstrualni cikel je vpleteno tudi zorenje jajčeca ali ženske spolne celice. Jajčece se razvija vzporedno z endometrijem in se okoli 14. dneva cikla v procesu ovulacije izloči proti jajcevodom. Če se na svoji poti do maternice sreča z moško spolno celico – spermijem, pride do oploditve. Da pride do prave zanositve, se mora kompleks delečih se celic vgnezditi v zadebeljen endometrij.

Slika 1: Ciklične spremembe skozi normalni ženski ovulatorni menstrualni cikel. Encyclopædia Britannica, 2013. Povzeto 12. januarja 2020. Priredba: avtor.

Na tej točki moram poudariti, da moški in ženske niso enaki na biološki ravni, zato ne moremo pričakovati tudi enakosti v družbenem kontekstu. Posebnost, ki jo zasledimo pri ženski, je, da ima ženska končno število spolnih celic, ki se razvijejo že med nosečnostjo. Kasneje njihovo število upada do menopavze, to je zadnje menstruacije, ki nastopi nekje okoli 50. leta na račun stalnega propadanja ženskih spolnih celic. Evolucijsko gledano je bila človeška vrsta zasnovana, da je do konca življenja plodna, kar pomeni, da je prišlo do smrti pred nastopom menopavze. Z razvojem medicine pa se je življenjska doba nesorazmerno dvignila, medtem ko je čas nastopa menopavze dokaj konstantna. Tako ženske svoja zadnja desetletja živijo izven reproduktivne dobe.

Odsotnost menstruacij še ne pomeni, da je ženska neplodna, temveč v to smer govori odsotnost razvoja jajčnih celic in odsotnost ovulacij. Na en menstrualni cikel se večinoma celovito razvije le ena jajčna celica, torej lahko nekje predvidimo, da se tekom ženskega reproduktivnega obdobja razvije okoli 400 jajčec, kar teoretično predstavlja maksimalno število otrok. Pri moškem posamezniku pa se spolne celice obnavljajo, že v enem samem ejakulatu jih je lahko več milijonov, tako moški ni omejen z maksimalnim številom potomcev. Za preživetje človeške vrste oz. določenih genov je bilo prednostno, če je ženska pazljivo izbirala partnerje, moški pa je bil nagnjen k promiskuiteti.

Ženska biološka ura potemtakem tiktaka od prve do zadnje nosečnosti, čeprav obstajajo razlike v plodnosti ženske čez njeno reproduktivno obdobje. Vrh plodnosti doseže v sredini dvajsetih let, nato pa začne upadati. Strm padec plodnosti nastopi po 35 letu starosti. Z odlaganjem nosečnosti na kasnejše obdobje se vse več parov srečuje z neplodnostjo. Vsak sedmi par naj bi bil neploden. S tem pojmom označujemo nezmožnost zanositve po enemu letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov. Dodatno s staranjem kvaliteta jajčec upada, saj se pojavljajo napake v genetskem zapisu, kar opazimo kot večje pojavljanje kromosomskih nepravilnosti (npr. Downovega sindroma) in spontanih prekinitev nosečnosti. Razlog za neplodnost ni moč iskati samo pri ženskah, ampak se kvaliteta sperme pri moškem zmanjša po 50. letu. Zaradi upada libida s starostjo pade tudi število spolnih odnosov.

Kljub vsemu se starost mater ob prvi nosečnosti povišuje, trenutno je ta v Sloveniji okoli 30 let, ko se že bližamo obdobju vse večje neplodnosti, pogostejših kromosomskih napak in pogostejših zapletov v sami nosečnosti. Omenjajo se naslednji razlogi:

• »Najprej štalca, pol kravca.« - moški in predvsem ženske se vse dlje šolajo in kasneje postajajo finančno samostojni.
• Uporaba raznih kontracepcijskih metod, s katerimi ženske po lastni izbiri vplivajo na svojo plodnost.
• Težave pri ustalitvi s stalnim partnerjem in često menjavanje partnerjev pred ustalitvijo, skupnim življenjem in poroko. Prihajajoče generacije bodo imele s tem vse večje težave, saj je promiskuiteta nekaj sprejetega, hkrati nismo več toliko vztrajni pri vzdrževanju odnosov s partnerjem.
• Karierno nestimulatorno okolje za postati mati.

Ker bo evolucija v zglednem času težko doprinesla k podaljšanju ženskega reproduktivnega obdobja, to je k znatnem zamiku menopavze ali k zamiku obdobja najvišje plodnosti, se bomo v prihodnosti vse pogosteje srečevali z neplodnostjo.

Na eni strani imamo metode za preprečevanje nosečnosti, na drugi strani pa imamo načine, kako povečamo možnost zanjo. Če želi par zanositi po naravni poti, je pomembna pogostnost spolnih odnosov in njihova umestitev v menstrualni cikel. »Delaj močneje in pametneje.« nazorno opiše smernice, po katerih se naj ravnamo. Gre za priredbo klasičnega motivacijskega citata »Delaj pametneje, ne močneje.«. Prvega se je držal tudi osebni trener največjega košarkarja Michaela Jordana. Rekel je tudi, da kako bi pa izgledalo, če bi kot trener prišel do Michaela in mu rekel, da naj manj trenira. Že naslednji dan bi ga odpustil. Tako moramo imeti bolj pogoste spolne odnose, še posebej v obdobju ovulacije.

Nosečnost je potrebno načrtovati, da lahko prilagodimo svoj življenjski slog. En predpogoj je ureditev vseh kroničnih bolezni matere, pri čemer naj imata glavno vlogo ginekolog in osebni zdravnik. Kajenje vpliva na kvaliteto in številčnost jajčec in spermijev, zato se svetuje opustitev. Moški spermiji se razvijajo približno 3 mesece, zato mora moški paziti na dejavnike, ki slabšajo kvaliteto sperme ves ta čas. Na plodnost ženske vpliva tudi telesna masa oz. indeks telesne mase (ITM). Prenizka in previsoka masa sta povezani s slabšimi možnostmi zanositve, zato naj ženska pred načrtovanjem zanositve uredi svojo maso. Da bo možnost spontanega splava najmanjša, se spodbuja jemanje folne kisline, ki je nujno potrebna za ustrezen razvoj živčevja ploda.

Če paru kljub vsem trudom ne uspe zanositi, obstajajo zdravniki specialisti, ki se ukvarjajo z neplodnostjo parov, vendar ne moremo pričakovati čudežev, saj biološka ura tako moškega kot ženske ni na njihovi strani. Zaradi vse pogostejših težav z zanositvijo je v razcvetu metoda zunajtelesne oploditve. Pri ženski z zdravili spodbudimo tvorbo jajčnih celic in jih ujamemo. V laboratoriju skrbno pomešamo jajčne celice in spermije, da pride do oploditve. Naprednejša tehnika je, da spermij vbrizgamo direktno v notranjost jajčne celice. Oplojeno jajčece pa dostavimo v maternico. Največkrat se jih prenese več, da se poveča možnost zanositve, čeprav s tem povzročimo pogostejše pojavnost večplodne nosečnosti.

Slika 2: What Is ICSI Technique? – Process, Success Rates & Cost. inviTRA, 2020. Povzeto 12. januarja 2020. Priredba: avtor.

V prihodnosti nas čakajo novi izzivi na področju reprodukcije, predvsem kako se bomo soočali z neplodnostjo in odlašanjem nosečnosti. Na tem mestu bom ponudil lastno razmišljanje o prihajajočem dogajanju. V moški in ženski populaciji bo vse bolj pogosto, da si bodo svoje spolne celice dali shraniti v specializirane banke. V obdobju največje plodnosti, to je v dvajsetih letih, si bodo dali jajčne celice in spermije zamrzniti. Nizka temperatura onemogoča potek biokemijskih reakcij in ohranja celovitost genskega materiala, ki bi sicer akumuliral številne poškodbe. Pri obeh spolih ni toliko problem v visoki starosti, ampak v starosti spolnih celic. Ko bi se par v kasnejšem življenjskem obdobju ustalil, bi spolne celice odmrznili in jih s postopki zunajtelesne oploditve združili. Skupek celic pa bi kasneje prenesli bodisi v maternico ženske ali futuristično v umetno maternico.

V zadnjih 100 letih smo bili priča številnim spremembam na področju zdravja nosečnic. Posledično je število materinskih smrti in število smrti dojenčkov strmo upadlo. Velike razlike so med razvitimi državami in državami v razvoju. 99 % vseh materinskih smrti se zgodi v državah z nizkimi prihodki. Gonilna sila pri upadu umrljivosti niso bili antibiotiki ali razvoj vseh vrst zdravljenj, temveč vzpostavitev spremljanja žensk in plodov tekom nosečnosti ter preselitev poroda iz domačega okolja v bolnišnico. Ženske same so si prizadevale za te pravice. Ocenjeno je, da se je moral politični vrh prilagoditi novemu bazenu volivcev. Kar so si takrat ženske izborile, današnje sodobne ženske vse pogosteje zavračajo, saj je trend porodov na domu. Težko razumem, zakaj bi ženske na ta način tvegale svoje zdravje in zdravje otroka. Spodbujevalno vlogo pri dostopnosti zdravstva ljudem v bivši državi Jugoslaviji je imel tudi ukrep, da se »ginekologa, pediatra in družinskega zdravnika postavi v vsako vas«, česar plodove uživamo še danes.

Ko ocenjujemo razvitost družbe in države, lahko poleg klasičnih kazalnikov upoštevamo tudi:

• umrljivost mater,
• umrljivost novorojenčkov,
• umrljivost zaradi preprečljivih rakov, kot je rak materničnega vratu.

Logičen premislek na mestu je, da se razvitost družbe pokaže, kako skrbijo za najranljivejše in kako skrbijo za zdravje ljudi v obdobju navideznega zdravja. V Sloveniji se po vseh kazalcih uvrščamo med najrazvitejše države, a vendar naj zaključim, da motivacije za izboljšanje stanja ne sme zmanjkati. Na srečo je najverjetneje tudi ne bo.

Avtor: Jaka Šikonja

Do naslednjič,

Uredništvo Zvitice