Na toplejši konec sveta

Naj naprej omenim, da je bilo to potovanje vredno kup skrbi, obremenjevanja, premeščanja letov, a hkrati najlepših 17 dni, ki sem jih doživela v zadnjih nekaj letih.

Naše potovanje v Severno Ameriko, natančneje na Florido – v Miami je bilo sprva predvidevano junija leta 2021. Tisto poletje nam potovanje ni šlo po planih, ker je predsednik Biden onemogočil vstop tistim turistom, ki so bili v zadnjih 14 dneh pred vstopom v ZDA v schengenskem prostoru. Tako smo potovanje premaknili na december 2021 in planirali res res dolgo časa. No in po navadi, ko si že splaniraš čisto vse, si celo na fakulteti opravičiš svojo odsotnost, mora bit neke prepreka in spet ostaneš doma. Član ekipe Primož (sestrin mož) je pristal v bolnišnici zaradi Covida-19. K sreči je do februarja okreval, zato smo se (končno) na našo pot opravili 24. februarja 2022. Za mene in ostale člane 'posadke' iskreno nepredstavljivo, ker ko tolikokrat premestiš letalsko karto, na koncu že pošteno dvomiš, da boš sploh lahko kam šel. Hvala zdravju, Bogu, vremenu in vsemu, kar je pripomoglo, da smo na koncu izpeljali naš trip tako, kot se spodobi.

Prvi let smo imeli iz ljubljanskega letališča do Pariza, in sicer okoli 7. ure zjutraj. Let do Pariza je bil precej kratek, in sicer je trajal eno uro in 20 minut. Na letališču Charles de Gaulle smo čakali približno štiri ure, od tega smo se vsaj za eno uro izgubili, saj je letališče ogromno. Ob 13. uri smo se posedli na letalo letalske družbe AirFrance in začeli našo 9 ur in pol dolgo pot do Floride. Pot je bila precej naporna, v letalu je bil izredno suh zrak, poleg tega smo morali nositi še zaščitne maske. Hrana je bila solidna ravno toliko, da smo se ''najedli''. V neki točki je celo zmanjkalo vode na letalu, zato smo pili pomarančne soke in alkohol, haha. Po nekaj urah brskanja med filmi na majhnem ekrančku in napornem potovanju ti zmanjka energije, zato probaš zaspati vsaj za kakšno uro, če imaš seveda srečo.

Končno smo prišli na ciljno mesto, in sicer okoli 17. ure popoldan (po vašem času okoli polnoči). Prve štiri dni smo bivali v hotelu nekaj kilometrov stran od letališča, ostale pa pri Primoževem bratu Klemnu in njegovi ženi Mariani, in sicer v delu Miamija t. i. Miami Shores. Gre za del, ki je ob kanalih morja in lahko včasih ob jutranjih urah opazuješ, kako mimo priplava morski pes ali morska krava. V kanalu so parkirani čolni, v vodi pa se lahko tudi kopaš in supaš (v mojem primeru je šlo samo za supanje). Poleg Mari in Klemna v njuni hiši biva tudi štiriletna psička Nova, v katero sem se zaljubila v isti sekundi. Način življenja, ki ga živijo Američani, je po njihovem mnenju zelo preprost. Zjutraj se vstaneš, si poješ zajtrk, si do 18. ure v službi, prideš domov, poješ večerjo, greš na trening nekega športa in spat.

Vsaj prva dva dni nas je konkretno hecal jet lag, saj smo bili okoli 16. ure že vsi pošteno utrujeni. Iz moje strani je bil precej čuden občutek, ko sem se zjutraj zbudila okoli 8. ure, v Evropi pa ste že pojedli kosilo. Moram pa priznati, da sem se vsako jutro zbujala precej rano, temu pa pripisujem vso vzhičenost in adrenalin, ki je bil takrat v meni.

Moj prvi dan se ni začel ravno obetavno, saj sem po naravi izredno nerodna oseba in sem si po nekem čudnem naključju zvila gleženj. Ampak ker nisem imela časa, da bi jamrala in ležala, sem poskušala odmisliti bolečino in šepala ravno toliko, da sem se malo zasmilila ostalim, hehe. Ker pa gleženj ni bil dovolj, me je takoj naslednji dan piknila še čebela. V glavnem sem preživela. Takoj naslednji dan nas je v prekrasnem Greynolds Parku čakal baby shower Mariane in Klemna. Tam sem spoznala družino Mariane, in sicer zelo prijetne in prijazne Brazilce. Baby shower je bil tipično ameriški. Tak, ki ga definitivno ne vidiš pri nas.

Od sedemnajstih dni je deževalo približno dva dni, kar je v bistvu prišlo prav, saj je bilo skozi ves čas od 26 °C pa do 28 °C. Zanimivo je dejstvo, da je tam trenutno zima – tako kot pri nas, ampak zima s poletnimi temperaturami in toplim morjem, torej daleč pravemu izrazu 'zima'.

Vsak dan posebej seveda ne bom opisovala, ker se je dogajalo res preveč stvari. Skušali smo si ogledati ogromno različnih destinacij, največ časa pa smo preživeli na čolnu. Ogledali smo si: Miami Bayside Downtown, Oceandrive, Miami Beach, South Beach, Lincoln road, Fort Lauderdale, Las Olas, Sunny Isles Beach, Key Biscayne, Everglades safari park, Little Havana art district, Wynwood walss, Topgolf Miami, Haulover, Islamorada, Hardrock Guitar hotel …

Če omenim ameriško hrano, kot najbrž že vsi veste, je izredno sladkana in mastna. Res težko pa se upreš krofom, ki smo jih jedli vsako jutro. Več ali manj smo si kuhali sami, največ pa smo pekli Picanho (po domače Pikanjo) – vrsto steaka. Nekajkrat smo šli jest tudi ven, in sicer v kubansko, italijansko, japonsko in klasično ameriško restavracijo. Sendviči za malico iz Subwaya pa so bili naša večkratna destinacija. Kot že zgoraj omenjeno, ja Mari Brazilka, tako da nam je pripravila tudi različne brazilske jedi. Ob petkih pa smo imeli tudi pica večere.

To je bilo definitivno najlepše potovanje, ki sem ga doživela in komaj čakam, da se vrnem na toplejši konec sveta.

Avtorica: Lara Geltar.