V današnji objavi Zvitice vam ponujamo v branje prispevek Jake Šikonje, ki razpravlja o tem, kako so se razvijali spoli, kako je potekala evolucija spolov, od kje razlike med spoloma … Vsakemu posamezniku seveda dopuščamo svoje mnenje, v omenjenem prispevku pa zgolj nekaj naravnih dejstev.

Evolucija spolov

Človek je ena izmed oblik življenja, a življenje je tudi brez človeka. Začelo se je v nam težko predstavljivi obliki in takšno danes ne bi moglo obstajati. V oceanu »prajuhe« iz različnih organskih in neorganskih snovi so se molekule naključno zaletavale. Nastajale so vedno večje, kompleksnejše in z več različnimi funkcijami. O živem lahko začnemo govoriti šele, ko je nastal skupek atomov, ki je imel možnost podvojitve, to je postala molekula podobna današnji DNA. Ker je število takšnih »živih skupkov« eksponentno naraščalo, je številsko prevladalo nad preostalimi skupki. Prav presenetljivo je, da so ravno napake pri podvojevanju vodile razvoj življenja naprej. Ob pojavu teh sta bili dve možnosti, ali bo skupek dalje preživel, ali bo potonil v pozabo, in večinoma se je dogajal drugi scenarij. Vsaka nova napaka, ki se je obdržala in ki je omogočila, da se je »živi skupek« še boljše podvojeval, je številsko izrinila preostale. Enostavno povedano, če je imel skupek boljši mehanizem podvojevanja, bolj se je množil in dominiral nad ostalimi. Takšna zgodba se je na planetu Zemlja odvijala približno 4,3 milijarde let in ves ta čas so se »živi skupki« podvojevali, podvojevali z napakami in postajali vse bolj kompleksnejši. Evolucijsko je postalo smiselno zavarovati genetski material, ki se podvojuje, pred zunanjimi vplivi, in tako so celice dobile membrano. Milijarde let potekajoča naravna selekcija je izobčila tiste skupke, ki so zaostajali, napredovali so agresivnejši z možnostjo učinkovitejše izrabe hranilnih snovi, prilagajanja na spremembe v okolju, in na splošno tisti, ki so svoj genetski material hitro in učinkovito pomnoževali. Razvoj človeka v današnji obliki - Homo sapiensa - je potekal prek različnih stopenj, predvsem pomembni mejniki so:

  • Hoja po zadnjih dveh okončinah, kar je sprostilo sprednje okončine;
  • Večji možgani, predvsem razvoj prefrontalne skorje, ki opravlja kompleksne odločitve in nadzoruje obnašanje, in temporalnega režnja, kjer se nahaja center za govor;
  • Podaljšan čas nosečnosti in razvoja do samostojnega osebka;
  • Zmanjšanje razlik med spoloma, kar najverjetneje kaže na to, da je takšna sprememba spodbudila povezovanje med samci in samicami, predvsem ker je bil potreben daljši čas za vzgojo potomcev;
  • Razvoj kortikospinalne proge, ki je omogočala bolj natančno hoteno gibanje, in pomaknitev palca stran od ostalih prstov, kar je omogočalo trden prijem.

Ob začetku živih organizmov spoli niso obstajali, ampak je reprodukcija potekala v obliki kopiranja samega sebe. Ločiti samce in samice pri različnih živalskih vrstah glede na zunanji izgled je nemogoče. Uveljavil pa se je princip, da je samec tisti, ki proizvaja manjše spolne celice. Takšna razlika je nastala v milijardah let evolucije in očitno je sistem dveh spolov oziroma dveh vrst spolnih celic omogočal večjo preživetje vrste.

Slika SEQ Slika \* ARABIC 1: Inspiracijo sem črpal iz knjige Richarda Dawkinsa Sebični gen, kjer je evolucija predstavljena s strani genov in ne več vrste, kot smo navajeni.

Pri človeku - Homo sapiensu - je razlika med samci – moškimi in samicami – ženskami relativno majhna. Spola se tako razlikujeta po notranjih in zunanjih spolnih organih, po strukturi dojk, po hormonskem sistemu, mišični masi, višini in vedenju. Primarno spol določajo geni na kromosomu Y. V povprečju imajo moški tudi večjo telesno maso za ≈ 15 %, večjo bazalno presnovo, večje dihalne poti in večje število rdečih krvnih celic, ki prenašajo kisik po telesu. Pri ženskah se več zaužitih hranil pretvori v maščobo, pri moških pa v mišičnino. Evolucija je namreč pokazala, da takšne lastnosti obeh spolov omogočajo najboljšo osnovo za reprodukcijo.

Če razumemo zgoraj napisano, ni čudno, da so moški bili lovci in bojevniki, ko pa jih je narava obdarila s fizično bolj sposobnim telesom, v smislu surove mišične sile. Žensko je po drugi strani naredilo ranljivo, še posebej v obdobju nosečnosti. Izkazalo se je, da daljši čas razvoja ploda v maternici omogoča razvoj možganov v največji meri. Ti pa so omogočali povezovanje med pripadniki človeške vrste, nadzor svojega vedenja, izvajanje kompleksnejših gibov, sposobnost učenja in boljše prilagajanje na okolje.

Samice morajo vložiti več energije v potomce, kot to storijo samci. Že na začetku je ženska spolna celica občutno večja kot moška in se pri človeški vrsti razvije samo ena v enem menstrualnem ciklu, kar pomeni, da ima ženska lahko omejeno število potomcev. Prav tako mora samica preko celotne nosečnosti ter dojenja vlagati dodatno energijo za razvoj ploda. Ker mora toliko več vložiti, je smiselno, da pazljivo izbira partnerje. Želi si takšnega partnerja, ki bo zanjo poskrbel, medtem ko bo vzgajala potomce. Smiselno je, da bo že pred parjenjem izbrala zvestega samca. Dodatno breme žensk je njihova nezmožnost nadzora nad svojo plodnostjo, kar se je končalo z izumom hormonskih kontraceptivov.

Samci se razlikujejo po tem, da imajo možnost relativno »neomejenega« števila potomcev. Dnevno se v testisih proizvede na milijone semenčic. Samce tako evolucija žene, da si poiščejo čim več samic za parjenje in da po prenosu moških spolnih celic prepustijo vzgojo samicam, medtem ko iščejo nove. To je en izmed razlogov, da so moški bolj nagnjeni k promiskuiteti, čeprav je še vedno prefrontalna skorja pri človeku tista, ki zavira takšno vrsto vedenja.

En rezultat evolucije je tudi nastanek današnje družbe. Ne samo, da so bolj zmogljive živalske vrste prevladale nad ostalimi, takšna selekcija je potekala tudi znotraj same človeške vrste. Moški so bili višje od žensk na hierarhični lestvici predvsem zaradi fizične premoči in večjih možnosti za razvoj kariere, ker niso nosili bremena nosečnosti in vzgoje. Zanimivo je, da borci za pravice žensk obrekujejo moške za nastalo situacijo, v bistvu bi mogli razumeti, da je to posledica milijarde let trajajoče evolucije. V zadnjem času se ženske povzpenjajo po družbeni lestvici, saj se jih vse več odloča za življenje brez otrok, so finančno samostojne in lahko nadzorujejo svojo plodnost. Kljub temu se morajo zavedati, da se borijo s fizično krepkejšimi osebki moškega spola, ki so zmožni daljšega in napornejšega dela. To pa je osnova za uspešno kariero.

Do naslednjega tedna,

Uredništvo Zvitice