PCT – (ne)smisel, avtorica: HF

V srednji šoli se mi je uporaba kratic zdela res kul, saj veste, tiste množice črk RTM, WTF, YOLO … Na faksu so sicer običajne slengovske kratice nadomestile strokovne kratice, v mojem primeru okrajšave laboratorijskih testov, encimov pa celičnih organelov, danes pa je v uporabi povsem nova kratica, pa še taka, slovenska je, naša. PCT oz. pil cel teden po domače.

Pa pustimo šalo na strani, saj se s PCT ni za šaliti. Pogoj prebolelosti, cepljenosti ali testiranja je nekaterim vsaka manjša opravila postavil na glavo. Priznam, da samo skrajno desna črka v tej gručici povzroča večje težave. Pa ne bom pisala o tem, kdo je in kdo ni, saj je to odločitev vsakega posameznika, moj namen pa ni, da bi nekomu vcepljala v glavo nekaj, za kar je on sam strokovnjak, četudi z Youtube-a ali Facebook-a. Pametnejši odneha. Če me že kdo vpraša, kaj si mislim o zadevi, odgovarjam precej neodvisno, vključim tako pluse kot tudi minuse in žalostno se mi zdi, da so velikokrat moj trud, čas in prizadevanje za študij zanemarjeni.

Naj se vrnem nazaj k temi tokratnega članka. PCT je po novem pogoj za vstop v trgovinske centre, na vozila v javnem prometu, kulturne ustanove in ostale javne prostore, tudi bencinske črpalke pa še kaj bi se našlo. Prav spomnim se, kakšne vse situacije so se takrat dogajale zaradi nestrinjanja strank. Pa si mislim, od kje sedaj taka presenečenost, o uvedbi strožjega pogoja PCT se je govorilo že nekaj dni ali pa celo tednov prej, da bo točno tisti dan stopil v veljavo in vsi smo vedeli, kako bo in kaj bomo potrebovali. Tu si verjetno mislite, “kje je logika, to je dobesedno maslo vrhovnih voditeljev, ki nas hočejo premamiti v cepljenje.” In prav imate, zakaj bi morali izkazovati pogoj PCT za točenje goriva, sploh, ker ga točimo zunaj. Pogoj PCT sicer podpiram, a se mi ponekod zdi nesmiseln. Smiseln se mi zdi v trgovskih centrih, kjer je lahko istočasno v prostoru veliko ljudi, nenazadnje pri nakupu oblačil le-ta pomerjamo, kar pomeni, da so jih na sebi imeli tudi drugi. Pogoj se mi zdi smiseln na javnem prevozu, kjer nas je na majhni površini in s slabšim pretokom svežega zraka veliko. Pogoj zagovarjam tudi v restavracijah in barih in na vseh mestih, kjer nas je lahko istočasno veliko ljudi, kjer lahko pride do telesnega stika in zato tudi večje verjetnosti prenosa virusa. Pri kihanju se v zrak sprostijo kapljice (med njimi tudi kužne), se tam zadržujejo več minut in potujejo tudi do osem metrov stran od vira. Zato kihamo in kašljamo v rokav ali roke, ki jih potem umijemo ali razkužimo ter tako omejimo prenos »bacilov«. Se mi pa pogoj zdi bolj neuporaben v prostorih, kjer se zadržujemo malo časa. Prvi primer so bencinske črpalke – natočiš, vstopiš, plačaš in greš. Vsega skupaj par minut. In vse, kar nujno potrebuješ je denar ter razkužilo, ki opravi svoj namen – prepreči, da s sabo z ročke za točenje goriva odneseš še vse “bacile” ostalih strank. Pogoj je po mojem mnenju neuporaben tudi v velikih prostorih, kjer velja uporaba mask in razpoložljivost razkužil, saj nam ti dve sredstvi omogočata minimalen prenos virusa. Seveda, če je njuna uporaba pravilna in ne takšna, frajerska, pod nosom. Kar se tiče javnega prevoza, res nas je potnikov veliko na majhnem prostoru, a večinoma je to na kratke razdalje, vsaj mestni avtobusi pa so več kot dobro opremljeni z razkužili, s katerimi ob vhodu in izhodu iz avtobusa preprečimo prenos še vseh ostalih mikroorganizmov. Pri prevozu na daljše razdalje je mogoče pogoj bolj smiseln, saj smo lahko dalj časa izpostavljeni virusom. Kar pa se tiče samotestiranja s HAG testi – je zadostno do neke mere in v določenih situacijah. Vsekakor na rezultat testa vpliva ustreznost izvedbe brisa, okolice odvzema brisa in navsezadnje »poštenosti« testiranca. Je pa res, da vse teste pogojuje LOD vrednost oz. meja zaznavnosti (ang. limit of detection) določenega antigena. Da samotestiranje ni zadostno za obisk pošte in spitje kave na zunanji terasi … rahlo nesmiselno, za obisk kinodvorane in požirek čaja v gostinskem obratu pa mogoče nezadostno. Zakaj? Ker po mojem mnenju za zgodnje odkrivanje okužb ni zadosti en amaterski poteg s palčko centimeter znotraj nosu, ampak pravi bris, tisti, ki seže do možganov (čeprav samo do žrela), saj je to mesto, kjer bo verjetnost za prvi pojav virusa največja.

Da ne bom predolga, naj strnem misli za konec. Velikokrat nisem zadovoljna, kako sodelujeta naša zdravstvena in politična stroka. Ena drugi skačeta v zelje, prisotno je nestrinjanje z obeh strani, ki pa lahko hitro razdvoji ljudi. Še vedno trdim, da je cepljenje trenutno ena večjih pa tudi edinih možnosti, ki nam bo pomagala vrniti se v normalo. Alternativni, mogoče tudi primitivni pristopi v mikrobiološkem svetu nimajo smisla. Virus pa je med nami in nekaj časa tudi še bo. Seveda moramo razumeti, da bo cepivo pomagalo do te mere, da ne bo več zahtevnejših hospitalizacij in smrti, doseči želimo, da bo covid postal sezonska gripa, ki jo bomo brez težav preboleli doma. (Ja, to pomeni, da tudi cepljeni zbolevamo, a večinoma ne tako resno kot ljudje, ki s cepivom niso zaščiteni.) In to je s cepivi mogoče. To je njihov namen. Zato zaupajmo. Več strokovnjakom in ne enemu, ki zagovarja svojo resnico. Ni nujno, da ima prav. Še vedno je veljalo – več glav več ve. Vstopajmo v debate, slabe in dobre, poslušajmo različna mnenja, da si ustvarimo celoto, pozanimajmo se o zadevi, kako deluje, kako je narejena. Razumevajmo situacijo in probajmo razumeti, da nismo edini v tovrstni situaciji, z njo se spopada celoten svet in da v nekaterih delih sveta nimajo niti osnovnih zdravstvenih sredstev, kaj šele sredstev v boju s pandemijo. In predvsem – zavedajmo se svojih dolžnosti in ne samo svojih pravic. Šele, ko bomo sami pri sebi sprejeli odgovornost, tako tisti s P, C ali T, takrat bo cilj dosežen, takrat ne bo nobenih nujnih pogojev PCT in nobenih mask. Ko bomo sami pri sebi razmislili, ali je pametno iti nekam, če smo bili v stiku, da se je priporočljivo testirati, tudi če smo P ali C, da je pametno nositi masko, čeprav je to pri nekaterih aktivnostih res neprijetno (na primer petje v zboru). Vsak pri sebi se moramo zavedati, da smo v boju s pandemijo, boju s samimi seboj. In ker smo z Balkana se ne poskušajmo primerjati s Švedi, ki sprejmejo priporočila in se jih držijo (tudi 1,5-meterske socialne razdalje) in Švedi, ki se ne vtikajo v tuje zadeve, če o njih nimajo zadosti znanja. Za piko na koncu stavka – maske gor. Ne dol.