Potrgalka ali portugalka?

Portugalka ali, kot ji Belokranjci rečemo, potrgalka, nam je vsem poznana in priljubljena sorta grozdja oz. vina, ki jo jeseni uživamo kot mlado vino v družbi pečenega kostanja in dobrih prijateljev. Pa vendar menim, da ima, kljub porastu v priljubljenosti in poznanosti, še vedno nekaj neizkoriščenega potenciala.

To mlado vino nosi kar dva imena. Uradno jo imenujemo portugalka, vendar nima nobene zveze s Portugalsko, kot bi lahko iz imena sklepali. Izvor tega poimenovanja torej ni znan. Drugo ime, potrgalka, pa uporabljamo pri nas v Beli krajni, tako pa naj bi se imenovala, ker grozdje te sorte potrgamo med prvimi, saj hitro dozori. Tako so iz besede potrgati izpeljali poimenovanje potrgalka, kot tisto grozdje, ki prvo prispe iz vinograda v klet. Nekateri starejši Belokranjci pravijo, da se je portugalka včasih pila že za drugo trifarško žegnanje (v Rosalnicah), ki je vsako leta v začetku septembra. To žegnanje je bilo namreč zelo obiskano in so prišli ljudje od blizu in daleč. Ker je navadno staro vino že pošlo, so bili primorani pripraviti novo in za to so uporabili, takrat že nekoliko sladko, portugalko.

Današnja portugalka pa na trg stopi nekoliko kasneje, konec septembra oz. začetek oktobra, saj se grozdje trga bolj zrelo. Dandanes so portugalke poznane predvsem kot mlada vina rubinasto rdeče barve, z značilnimi sadnimi aromami in mehkobo. Čas od trgatve do mladega vina je pri portugalki kratek, okoli 3 tedne, pri ostalih sortnih vinih pa lahko traja tudi več mesecev (simbolično do Martinovega, 11. novembra). Portugalka je eno izmed prvih vin novega letnika, ne samo pri nas, pač pa tudi v svetovnem merilu. Po hitrosti se lahko z njo meri le francoski Beaujolais (beri »Boužule«), ki se prideluje v istoimenski francoski pokrajini iz grozdja sorte gamay in se polni 6-8 tednov po trgatvi. To vino tradicionalno stopi na trg 3. četrtek v novembru, kar pa je v primerjavi z našo portugalko približno mesec kasneje.

Pridelava tako dobrega grozdja kot dobrega vina sorte portugalka je zahtevno opravilo. Ohranjanje zdravega grozdja je ključnega pomena za pridelavo dobrega mladega vina, ki ga s ponosom predstavljamo v širši belokranjski regiji. Grozdje te sorte je izjemno občutljivo na oidij (plesen) in gnilobo, prav tako pa je prva tarča ptic in insektov, predvsem plodove vinske mušice, ki naredi na portugalki in ostalih obarvanih sortah precej škode. Priljubljenost portugalke pri škodljivcih lahko pripišemo zgodnjemu mehčanju jagodne kožice, ki tako postane lažje dostopna kot vir hrane. Prav zato moramo biti posebej v mesecu pred trgatvijo zelo pozorni na zdravstveno stanje v vinogradu, saj se lahko to v le nekaj dneh popolnoma spremeni. Tudi v kleti je potrebno s pravilnimi kletarskimi tehnikami pripraviti mlado vino. Za to izbiramo tudi primerne tehnike, med katerimi zagotovo prednjači karbonska maceracija, ki ohranja vino mlado in sadno.

Prepoznavnost portugalke je v zadnjih 10 letih močno porasla. Eno izmed dejstev, ki jo je povzdignilo, je zagotovo potrditev iz genskega laboratorija v Nemčiji, da gre tako pri portugalki kot tudi pri modri frankinji za slovensko avtohtono sorto, kar ju je takoj naredilo bolj prepoznavne in cenjene v slovenskem prostoru.

Zagotovo pa je k prepoznavnosti tega mladega vina pripomogel vsakoletni festival »Mlada portugalka vabi«, ki poteka vsako leto 3. teden v oktobru v Metliki. Festival, ki je lani potekal že desetič, je prerasel iz malega dogodka na grajskem dvorišču, v festival, ki za eno noč prevzame celoten mestni trg v Metliki. Nekateri trdijo, da je festival doma na gradu, kjer so njegove korenine, in da je v tej večji izvedbi nekoliko izgubil svoj čar, pa vendar je zagotovo res, da smo na festivalu vsako leto deležni več izvrstnih portugalk večih prepoznavnih belokranjskih vinarjev.

Ker Belokranjci pridelamo največ portugalke v Sloveniji, jo tudi najbolje poznamo in najraje uživamo. Prav zato je še obilo potenciala pri prepoznavnosti tega mladega vina tudi izven naših krajev. Menim, da bi to lahko dosegli z enotnim nastopom pridelovalcev tega vina, saj lahko tako glasneje in bolj vidno nastopimo ter tako mnogo širše predstavimo to belokranjsko dobroto. Portugalka je lahko še eden od adutov turizma v Beli krajini, ki bi lahko s svojo zgodbo povezal poletje ob reki Kolpi z jesenjo turizma v kleteh ter tako podaljšal turistično sezono.

Lastnost portugalke je tudi njena sezonskost, ki je lahko slabost ali prednost. V jeseni in zgodnji zimi je poznana kot mlado vino, potem pa »pade iz mode« in do naslednje jeseni ni povpraševanja po njej. Ob uporabi drugih pristopov v kleti, bi lahko portugalki, kot vinu, podaljšali življenjsko dobo ter jo tako tržili kot zrelo vino tudi med letom, ko njena mladost upade in ni več iskana kot mlado vino. Poudariti je treba, da bi takšno portugalko lahko pridelali le v najboljših letnikih in da njena življenjska doba tudi v tej zreli obliki ne bi presegala nekaj let. Takšna sprememba pridelave bi zagotovo potrebovala daljše časovno obdobje, da se uveljavi, in pa nekoga, ki bi v primernih letnikih ponovljivo pripravil dobro vino, ki bi pivce navdušilo in prepričalo v takšno zrelo podobo portugalke.

Portugalka je priljubljeno mlado rdeče vino v Beli krajini, vendar je vse bolj prepoznavno tudi izven nje. Kljub težavnosti pridelave grozdja in vina ostaja naša vsakoletna jesenska spremljevalka, saj nas vedo znova očara s svojo sadno svežino in navihanostjo. V prihodnosti portugalko čaka še svetla prihodnost, vendar je veliko odvisno od pridelovalcev in pa turističnih delavcev, ki to vino predstavljajo vsem obiskovalcem Bele krajne. Enotnost in vzajemno sodelovanje sta zagotovo ključ do portugalke kot mladega vina v Sloveniji in ne le med belokranjskimi brezami.

Festival Mlada portugalka vabi vsako leto navdušuje ljubitelje mladega vina in pečenega kostanja.* Naslovna fotografija

Avtor: Blaž Pečarič

Do naslednjič,

Uredništvo Zvitice