Prehrana, hujšanje in novoletne zaobljube?

Večina ljudi vzame praznični december kot mesec brez prehranskih omejitev, ko nam je dovoljeno pojesti vse. Le zakaj bi se omejevali, saj bo novo leto, novoletne zaobljube, ki vključujejo tudi hujšanje s pomočjo tisočih diet, ki jih bodo veselo priporočale ženske revije. Pa je to res? Se držite vseh novoletnih zaobljub? Koliko časa vztrajate pri dieti in »zdravemu načinu življenja«?

Po mojih izkušnjah bi rekla, da več kot polovica ljudi pri novi dieti vztraja do prvega vikenda oz. nekje do enega tedna. Nekaj jih potem vztraja še kratek čas, le peščici pa uspe ohraniti nov način prehranjevanja dlje časa. Slednje lahko preštejemo na prste ene roke. A gremo lepo po vrsti. Kaj nas sploh privede do hujšanja po novemu letu? Največkrat do te odločitve pride po praznikih, ko nam na vrata potrka slaba vest zaradi prevelikih količin hrane. Na praznično obloženi mizi se pogosto najde energijsko bogata hrana, ki vsebuje večje količine maščob, soli in sladkorja. Pri nekaterih, prazniki ne minejo brez potic, piškotov in drugih sladic, pa tudi ocvrtih jedi ter francoske solate ipd. Takšna hrana poveča naš apetit, saj je prijetnega vonja, okusa ter lepega izgleda. Prazniki se tudi pogovorno povezujejo s prenajedanjem in opuščanjem telesne dejavnosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje na svoji spletni strani navaja, da prehrana med prazniki lahko vpliva na povečanje telesne mase. V povprečju se naj bi ljudje med prazniki zredili za 1,5-2 kg.

Kaj pa lahko naredimo, da do tega ne pride in hujšanje ne bo potrebno?

Najbolje bo, da se držimo zmernosti. Kar pomeni, da pojemo toliko, kolikor potrebujemo. Tudi če si enkrat privoščimo malo več hrane, ne bo narobe, a se moramo tega zavedati in mogoče naslednji dan zaužiti manj ter si privoščiti bolj hranilno bogate obroke. To pomeni, da v prehrano vključimo več beljakovin (ribe, jajca, pusto meso, mlečni izdelki z več beljakovinami, stročnice) in vlaknin, tako da izbiramo polnovredne izdelke, sadje in zelenjavo. Pri tem je smiselno, da vključimo tudi gibanje in se npr. odpravimo na daljši sprehod v naravo. S tem bomo tudi zbistrili glavo, aktivirali prebavila in naredili nekaj dobrega zase.

Kaj jesti čez dan, če bo na meniju bogata večerja?

Obroke si smiselno razporedimo čez dan. Začnemo že z zajtrkom, ki je lahko npr. granola s Skyr jogurtom in banano. Temu sledi kosilo, ki je lahko zelenjavna rižota s piščancem in solato. Večerja pa bo praznična. Pri tem si lahko hrano privoščimo iz manjšega krožnika in tako zmanjšamo velikost porcije. Pred obrokom lahko popijemo kozarec vode, ki nas bo malo nasitil ter poskrbimo, da si za uživanje obroka vzamemo čas in obedujemo v prijetnem vzdušju.

Na splošno pa velja, da uživamo zmerne količine mesa in mesnih izdelkov ter izbiramo dušena, kuhana, pečena živila namesto ocvrtih. Ohranimo zmernost pri sladkih in slanih prazničnih jedeh, poleg pa v obroke vključimo dovolj sadja, zelenjave, različnih kaš in izdelke iz polnovrednih žit, ki energijsko in tudi hranilno uravnotežijo obrok, hkrati pa nam ne dajo močne potrebe po »še nekaj bi« po že zaužitem obroku. Pri sami pripravi jedi lahko recept priredimo in uporabimo manj maščobe, sladkorja oz. soli, kot piše v receptu. Za zamenjavo sladkorja lahko uporabimo sladila oz. poliole (npr. eritritol), ki imajo nekoliko nižjo energijsko vrednost od sladkorja. S tem posledično tudi zmanjšamo energijsko vrednost živila, kar po domače pomeni, da je hrana manj kalorična.

Kaj pa pijača?

Enako velja tudi za pijače. Ne pretiravajmo s sladkanimi napitki, energijskimi pijačami in alkoholom. Mogoče je smiselno poudariti energijsko vrednost alkohola. En gram alkohola vsebuje 7 kcal, če to primerjamo z ogljikovi hidrati ter beljakovinami, ki imajo 4 kcal in maščobami, ki imajo 9 kcal, ugotovimo, da je energijska vrednost alkohola dokaj visoka. Konkretno, če spijemo 2 dl kuhanega vina (ena skodelica) je to približno enako kot če bi pojedli en kos kruha (70 g) ali sendvič s kajzarico in 2 rezinama piščančjih prsi.

Torej, če bomo pri prazničnih pojedinah, pazili na količino hrane, ki jo vnesemo, bomo imeli manj slabe vesti in (mogoče) ne bo potrebe po nujni izgubi odvečnih kilogramov. Vsekakor si je dobro postaviti novoletne zaobljube in cilje, ki jih želimo doseči, a le ti naj bodo realni. Za doseganje ciljev je pomembna motivacija in volja. Po mojem mnenju ni potrebno posegati po striktnih shujševalnih dietah, ki na dolgi rok ne pijejo vode. Ključnega pomena za zdrav in aktiven življenjski slog je gibanje in uravnotežena prehrana. To ne pomeni, da se izogibamo posameznim skupinam živil npr. uživamo prehrano brez ogljikovih hidratov, ker ti redijo. En »slab« obrok oz. dan nas ne bo zredil, kot tudi shujšali ne bomo, če se bomo en dan postili. Zapomnimo si, ni problem v kosu belega kruha, 2 piškotih ali pohanemu zrezku, problem nastane kadar zaužijemo štirikratno količino tega vsak dan, mesec, leto.

Avtorica: Nika Mežnaršič

Do naslednjič,

Uredništvo Zvitice