Premajhna udeležba mladih na volitvah

Približuje se čas volitev, ki ga dandanes zelo težko zgrešimo. Našo pozornost mediji ujamejo že z vsemi oglaševalnimi plakati, ki so razobešeni tudi na najmanj privlačnih mestih. A kljub temu tako s plakati kot tudi na socialnih omrežjih ostaja udeležba mladih na volitvah zelo nizka. Po mojem mnenju je najpogostejši razlog zagotovo ta, da se večina za volitve sploh ne zmeni ali pa o politiki in kandidatih nimajo dovolj informacij, mogoče jih tudi ne želijo imeti. O tematiki se namreč mora vsak pozanimati sam, mnogi pa za to nimajo volje in energije.

Mladi velikokrat zaradi primanjkovanja informacij niti ne vedo, koga bi volili, saj kandidatov sploh ne poznajo. Temu lahko predpišemo odločitev, da raje ne bodo podali svojega glasu in se s tem izognili tej pomembni pravici, ki jo dobimo že pri osemnajstih letih. Nekaterim se preprosto ne da na volitve, ker jih to ne zanima in ker imajo druge stvari, s katerimi se obremenjujejo. Na prvo mesto postavljajo kakšne druge oblike sodelovanja v spremembah zadev države, kot so npr. protesti, komentarji na socialnih omrežjih ali pa pogovor v ožjih krogih. Prav tako so teme protestov mladini bolj zanimive in o njih več vedo (npr. o globalnem segrevanju, feminizmu, protesti povezani s Covidom-19 itn.).

Mladi imajo morda občutek, da njihov glas tako ali tako ne bo imel nobenega vpliva in da se številke ter procent z njihovimi glasovi ne bodo bistveno zvišali ali znižali. Če pa se postavimo v perspektivo starejših, imajo oni volitve že v navadi, prav tako so imeli bistveno več priložnosti, medtem ko mladina teh navad oz. izkušenj še nima. Razlog utegne biti tudi ta, da je nekatere najbrž strah, da bodo napačno izbrali in zato raje preskočijo volitve, kot da se kasneje počutijo krive.

Premajhna udeležba mladih na volitvah za sabo prinese določene posledice. Ker se volitev ponavadi udeležijo predvsem isti posamezniki, v državi ne pride do večjih sprememb ne glede na to, ali gre za referendum ali pa za preproste volitve v občini. Če z voljenjem vedno isti izražajo svoje mišljenje, nekako obtičimo v začaranem krogu.

Socialna omrežja imajo na srečo pri ozaveščanju mladih generacij pozitiven vpliv. Na socialnem omrežju Instagram sem zasledila tudi oglaševanje za volitve. Dandanes si bo redko kdo od mladih vzel članke ali časopise v roke in prebral novosti, ki so zapisane v njih. Menim, da družbena omrežja bistveno vplivajo na večje število volitev, saj informacije na spletu krožijo hitrejše in so veliko bolj dostopnejše v primerjavi s fizičnim gradivom. Veliko prej si zato na spletu vzamemo čas ter jim namenimo pozornost. Lahko bi tudi rekli, da je bolj učinkovitejši način, s katerim mladim povečamo interes do sodelovanja in angažiranja. Prav tako bi lahko starši, učitelji in ostali vzorniki poskušali vzpodbuditi in usmerjati mlade, ki jim je to vse nekaj novega in neznanega. Več časa bi morali nameniti državljanski vzgoji ter posledično postaviti zgled. Volitve bi morali postaviti pod bolj pozitivno luč ter mlade prepričati, da je vsak glas pomemben in lahko vodi do ključnih sprememb.

Kaja Žunič