Razglednica iz Bele krajine

Draga Zvitica!

Evo še prispevek enega gribeljskega študenta. Ali pa žbularskega ... Kakor hočete.

Včasih je bilo morda komu nerodno, če so mu rekli žbular, danes pa mislim, da to nikogar ne moti preveč. Bolj je morda moteče to, da žbula (čebule) ni več toliko kot včasih. Vsak ga pridela nekaj zase, prodaje po širšem okolišu pa ni več.

Pa nismo mi eno majhno selo, imamo čez sto hišnih številk. Imamo tudi šolo, cerkev Sv. Vida, gostilno, gasilski dom, športno igrišče in tudi trgovino smo imeli, pa so nam jo zaprli pred petnajstimi leti. No, imamo pa zato šolo veliko dlje. Letos junija smo praznovali 130-letnico obstoja šole, ki je zdaj sicer podružnična šola OŠ Loka Črnomelj. Do petega razreda so otroci lepo v Gribljah in se jim ni treba zjutraj drajsat z avtobusom v Črnomelj.

Če vam je poleti vroče, lahko pridete na naše kopališče. Res je nekaj parkirnine za plačat, ampak voda je čista in topla. Pa še kako pivo ali Cedevito boste lahko spili na terasi bifeja . Dokler boste na pijači, lahko vržete brisačo preko jako lepe zelene panelne ograje, ki varuje našo južno mejo. Kako uspešno je to, vidite vsak dan po poročilih, ampak brisača se pa lepo posuši.

V Gribljah imamo tudi lepe in dolge njive. Hvala bogu, da ne sadijo več toliko krompirja kot včasih in ni treba 14 dni bit zvit na njivi in ga pobirat. Se je pa tu lepo naučil orat naš vaščan Tone Filak, ki je bil večkrat državni prvak v oranju. Bil je tudi na veliko svetovnih prvenstvih - od Afrike, Kanade, Švedske in drugih evropskih dežel. Da ne pozabim na Cirila Totterja - on ti preteče od Gribelj do Triglava v enem dnevu. Prej je na vrhu, kot bi jaz našel gojzerje nekje po hiši.

V vasi je tudi nekaj apartmajev za turiste, frizerski salon pa kmetije, kjer lahko kupite doma pridelano hrano.

Kot vidite, v naši vasi ne boste ne lačni ne žejni ... Obiščite nas in preverite, če je vse res.

Počitniški pozdrav,

Iztok Pezdirc

Pozdravljena, Zvitica!

Živim na Krupi, ki ma od oka 15 bajt. Čepraf to ni neki velka vas, se fseglih delimo na spodno pa gorno gaso. Pa vredno je omenit, da kljub temu, da smo majhni, smo kr razviti.

Za fse tiste, ki ne vejo, kam naj grejo za vikend al pa ko jim je dugcejt, nej pridejo sm, kr s tem nebojo nč falili. Za zalublene, malo majn zalublene, tiste v iskanju lubezni al pa srečno samske, je kraj, kot je izvir reke Krupe, prava izbira, zt ko te si loh zbistriš misli, se spočineš, koga novega spoznaš pa tut narediš kako dobro sliko za na Instagram.

Če je kdu malo bl pogumen, loh na začetki vasi zavije v studio Kopovojka na kak tattoo, kr mamo v vasi pravega mojstra, ki ti uresniči fsako jake želje. Njegova žena je pa tut prava mojstrca za kozmetične zadeve, kr iz tebe naredi pravo lepotno čudo.

V sredini vasi je na steni hiše postavlena plošča v spomin Jankotu Lavrinu, ki je bil slovenski literarni zgodovinar, esejist, pisatelj, prevajalec in urednik. Po njem se tut imenuje Lavrinova diploma, nagrada Društva slovenskih književnih prevajalcev.

To še ni vse, tuki mamo tut Turistično kmetijo Cerjanec, kjer maš loh kako fešto alpa greš vč na južno. Zravn si pa loh še ogledaš živali, ki jih majo.

Za fse delavne ldi mamo tle firmo Jeklostil, za tiste, ki se pa čejo naučit harmoniko, mamo pa tut pravega strokovnaka, ki te nauči v nulo. V glavnem, v naši vasi je res fsega, ni da ni, zt je vsaka duša lpu vablena na ogled.

Lep pozdrav,

Erika Kofalt

Avtorja: Erika Kofalt in Iztok Pezdirc, idejni vodja rubrike: Dino Subašić