OZAVEŠČAMO IN POZIVAMO K SODELOVANJU

Društvo Proteus, gibanje za naravo in okolje Bela krajina, je pričelo svoje delovanje kot okoljska civilna iniciativa zaradi nevzdržnega večmesečnega smradu iz takrat novonastale bioplinarne Črnomelj. Civilna iniciativa je prerasla v društvo, ustanovljeno leta 2015. Prvi predsednik društva je bil Niko Šuštarič, po poklicu odvetnik, po duši pa okoljevarstvenik, ki je svoj mandat leta 2019 predal dr. Marijeti Kobetič. Nova predsednica, sicer pedagoginja, je mandat prevzela zaradi močne želje po ozaveščanju ljudi o okoljevarstvenih problemih.

Leta 2018 je društvo pridobilo status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu za naravo in okolje. Status je priznanje za dosedanje uspešno delo in možnost, da zavezanci za dohodnino namenijo 0,5 % dohodnine društvu kot donacijo, ki pa za zavezanca ne pomeni dodatne finančne obveznosti.

Društvo je zelo aktivno. Leta 2014 je vodilo kampanjo usmerjeno v sporno delovanje bioplinarne in prašičje farme v Črnomlju. Peticijo, ki jo je podpisalo več kot 2400 Belokranjcev, je društvo predočilo takratnemu ministru za okolje. Izkupiček tega je bila zamenjava lastnika bioplinarne, ki bolje obvladuje tehnološki proces in upošteva strožje okoljevarstvene predpise, sprejeta pa je bila tudi nova uredba za bioplinarne, ki je zvišala mejne vrednosti za težke kovine v njihovem stranskem proizvodu (digestatu).

Vendar težava še zdaleč ni odpravljena. Okoliški kmetje digestat uporabljajo, ker je brezplačen in ker je bogat z dušikom, ki povzroči hitro rast rastlin. Poleg dušika vsebuje še fosfor, kalij, težke kovine, hormonske motilce in karcinogene snovi, kot so kadmij, krom, baker, živo srebro, nikelj, svinec, cink ... Bela krajina leži na izrazito kraških tleh, ki so zelo propustna. Nevarne snovi se zbirajo v zemlji, iz katerih rastejo rastline, ostalo pa pronica v podtalnico. Letno naj bi bioplinarna prevzela okrog 28000 ton pomij in drugih bioloških odpadkov, ki se kasneje v obliki gnojnice razlivajo po belokranjskih njivah in travnikih. Vprašamo se, če naš kraški svet lahko vse to prenese.

Društvo kot partner sodeluje v projektu Predstavitev in varstvo človeške ribice na primeru črne človeške ribice v Beli krajini, skupaj s Turistično kmetijo Zupančič, Občino Črnomelj, RIC Črnomelj in Zavodom RS za varstvo narave. Namen projekta je informirati javnost o črni človeški ribici ter zmanjšati njeno ogroženost. Prav tako je želja razviti novo turistično ponudbo zelenega turizma, s katero bi se povečala prepoznavnost Bele krajine v slovenskem in svetovnem merilu.

Črna človeška ribica je bila odkrita leta 1986 na izviru Dobličice. Ogroža jo onesnaževanje naravnega habitata vključno z gnojili, težkimi kovinami in vplivi cestnega prometa. Poleg naštetega pa k onesnaževanju pripomore tudi komunalna neurejenost, saj celotno zaledje habitata črne človeške ribice obkrožajo naselja, ki nimajo urejene kanalizacije ter intenzivnejša kmetijska (tudi vinogradniška in poljedelska) in industrijska dejavnosti. Poleg črne človeške ribice pa je iz istih razlogov ogrožen tudi belokranjski vodni vir – izvir Dobličice. Društvo zato intenzivno vodi kampanjo za ureditev kanalizacije v zalednem območju habitata črne človeške ribice in izvira Dobličice.

Društvo je skupaj s Svetom za varstvo okolja pri Slovenski znanosti in umetnosti pozvalo Ministrstvo za okolje, naj pripravi ustrezne rešitve za zaščito črne človeške ribice. Ministrstvo je na poziv poslalo nezadovoljiv odgovor, zato društvo še naprej vodi različne aktivnosti, ki bodo uspešno prispevale k varstvu črne človeške ribice.

Zelo pomembna dejavnost je ozaveščanje prebivalstva Bele krajine in širše o okoljevarstveni tematiki.

V preteklih dveh letih je društvo ozaveščalo o kurjenju na prostem, ki je lahko ekološko sporno, predvsem, ker se bremeni zunanji zrak z emisijami delcev PM10 in z drugimi toksičnimi snovmi, ki so za zdravje škodljivi. Predstavljajo tveganje za srčno-žilne bolezni, bolezni pljuč, raka in tveganje za smrt novorojenčkov. Emisij je še toliko več, če se kurijo mokre snovi – sveža trava, listje, sveže porezane veje ipd. Snovi zato ne gorijo, ampak tlijo. Bolj gost in bel je dim, več je vsebnosti škodljivih snovi. S požiganjem grmičevja in stare trave se uničuje življenjski prostor male divjadi in ptic. Na požganih tleh pa trava slabše raste, saj se uničijo mikroorganizmi, ki izboljšujejo prst. Zavedati se je potrebno požarne ogroženosti pri kurjenju. Kurjenje lahko povzroči tudi veliko slabe volje prebivalcev v bližini. Ogenj se sicer res zakuri na svojem posestvu, dim pa posega veliko dlje od našega območja in povzroča slabo voljo in škodo drugim. Namesto kurjenja se lahko rezje, veje in druge trše odpadke zmelje v drobilniku vej, sekance pa se odloži na kompost ali se kot okrasno lubje uporabi pri urejanju okolice. Veje ali rezje se nareže na manjše kose, poveže v butarice in pokuri v kurilni sezoni. Listje, travo, stebla, korenine se lahko kompostira. Kompost se nato uporabi za gnojenje vrta ali sadovnjaka. Jesensko listje se pusti na travi, prav tako okrog drevesa, ki služi kot naravno gnojilo.

Pred časom se je veliko govorilo o baznih postajah, ki so jih postavljale Slovenske železnice. Društvo je zato kupilo aparata za merjenje elektromagnetnega sevanja visokih in nizkih frekvenc. Namen je prebivalstvu ponuditi možnost, da preverijo presežene dovoljene vrednosti sevanja v njihovem okolju. Meritve opravljamo za člane društva.

V okviru društva deluje civilna iniciativa, ki se zavzema, da bi se del novega daljnovoda Kočevje Črnomelj od gozdnega roba nad vasmi Grič, Doblička gora, Mavrlen, Stražnji Vrh, Rožič Vrh in Rodine do razdelilne transformatorske postaje Svibnik izvedel kot kablovod pod zemljo. Takšen način zagovarjamo, ker kablovod ne spreminja izgleda pokrajine, sedemkrat je manj verjetnosti za izpad elektrike, tri do štirikrat so nižje izgube energije, ne prihaja do hrupa, žledoloma in požarov, vzdrževalna dela so cenejša in elektromagnetno sevanje je v primerjavi z daljnovodom zanemarljivo.

Društvo aktivno spremlja aktivnosti gradnje dela avtoceste od Novega mesta do Črnomlja s predorom pod Gorjanci in odcepom do državne meje na reki Kolpi v Metliki in posodobitev železniškega prometa. Priprave na gradnjo hitre ceste tretje razvojne osi potekajo pospešeno. Nova cesta bo povzročila negativne posege v pretežno kraško, občutljivo okolje in naravo Bele krajine, zato bo društvo spremljalo najprej načrtovanje, potem pa tudi samo gradnjo ceste ter opozarjalo na nespoštovanje bivalnih, okoljevarstvenih in naravovarstvenih lepot Bele krajine.

Velika težava Bele krajine so tudi vse bolj naraščajoča črna odlagališča odpadkov. Ta so škodljiva za okolje, saj onesnažujejo podtalnico, spreminjajo videz pokrajine in negativno vplivajo na zrak in prst. Za Belo krajino pa je toliko bolj sporno zaradi občutljivih kraških tal. Divja odlagališča so v pristojnosti medobčinskega ali državnega inšpektorata. Velikokrat prihaja do nejasnosti, kdo je odgovoren za pospravilo črnih odlagališč, ki pa večinoma vsebujejo gradbeni material. Tega namreč Komunala Črnomelj ne sprejema. Večina odlagališč zato ostaja tam, kjer so tudi nastala.

Naš pester program vsakokrat znova nadgrajujemo. V kolikor želite z nami sodelovati in nam pomagati pri naših aktivnostih, postanite član našega društva. Veseli bomo novih idej ali pobud, na katere bi želeli opozoriti in v povezavi z njimi kaj postoriti v dobro okolju in naravi.

Prav tako pozivamo vse študente, ki se odločate za diplomo, magisterij ali doktorat, da izberete temo, ki se navezuje na okoljevarstvo v Beli krajini. V kolikor bi pri tem potrebovali pomoč, se brez zadržkov obrnite na vodstvo društva.

Dr. Marijeta Kobetič, predsednica Društva Proteus

Do naslednjič,

Uredništvo Zvitice