S čim so onesnažene površinske vode v Sloveniji?

Površinske vode so tekoče in stoječe vode, ki se nahajajo na površini (vodotoki, jezera in morja). Površinske vode so med seboj povezane v porečja in povodja. So vir hrane in pitne vode, ki se lahko uporablja za pitje in namakanje. Predstavljajo rekreacijske površine, ki nudijo možnosti za razvoj turizma in se uporabljajo za kopanje. Pomembno vlogo imajo pri pridobivanju električne energije, zadrževanju vode v pokrajini, napajanju podtalnice in zaustavljanju hudourniških voda. Površinske vode Slovenije pripadajo dvema vodnima območjema – vodnemu območju Donave in vodnemu območju Jadranskega morja, pri čemer vode večjega dela našega ozemlja (80 %) odtekajo v Črno morje, le okoli petina ozemlja pa pripada vodnemu območju Jadranskega morja. Na obeh vodnih območjih je skladno s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 26/06 z dne 10. 3. 2006) določenih 155 vodnih teles površinskih voda.

Kar se tiče kakovosti je v primerjavi z razvitimi državami kakovost voda v Sloveniji v samem evropskem vrhu. Eden od razlogov je brez dvoma ta, da večina rek izvira na ozemlju Slovenije, vendar to nikakor ne pomeni, da pri nas ni problemov s kakovostjo površinskih in podzemnih voda. Posamezne odseke rek še vedno obremenjujejo prevelike količine industrijskih in komunalnih odplak in so zato znatno ali celo prekomerno onesnaženi. Viri onesnaženja so predvsem razvidni v energetiki za hlajenje, kjer se v ta namen uporablja kar 70 % vode, nato še 16 % kot pitne vode in 14 % kot tehnološke vode.

Voda se v gospodinjstvih največ uporablja za kopanje in umivanje, pranje, sanitarije, pomivanje, kuhanje, čiščenje in drugo. Najbolj onesnažujemo vodo s pranjem in s fekalijami (odpadki, zlasti iz iztrebkov). Voda, ki jo uporabljamo za pranje, raztaplja pralna sredstva, ki vsebujejo polifosfate, perborate in številne druge spojine, ki marsikje mimo čistilnih naprav onesnažujejo površinske vode.

Kar se tiče industrije, se voda lahko porablja zgolj za hlajenje (npr. v energetiki za hlajenje termoelektrarn in jedrskih elektrarn), največkrat pa z vodo potekajo nekateri tehnološki procesi, kot so pranje, raztapljanje, razredčevanje itd. Predelovalna industrija vodo onesnažuje s strupenimi snovmi in težkimi kovinami, saj je voda odlično topilo za anorganske snovi. Kovine lahko z vodo preidejo v človeški organizem in povzročajo mutacije. Med drugim jo tudi rudarstvo in gradbeništvo onesnažujeta s sedimenti in kislinami, proizvodnja hrane pa z organskimi snovmi.

Kmetijstvo je največji porabnik vode, saj porabi dve tretjini vse porabljene vode, onesnažuje pa jo z ostanki umetnih gnojil, pesticidov in naravnega gnoja. Umetna gnojila so spojine dušika, fosforja in kalija. Ti trije elementi so nujno potrebni za rast rastlin. Nitrati in amonijeve spojine se v vodi dobro topijo. Ob izlivu večjih količin umetnih gnojil v vodo se na površju potokov razvijejo rastline, predvsem alge. Odmrle rastline razgradijo bakterije, ki pri tem porabijo ves raztopljeni kisik, zato preostali organizmi v vodi umrejo. Še bolj problematična so zaščitna sredstva (pesticidi), ki lahko zaidejo v podtalnico, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji.

NEVARNE SNOVI ZA VODNO OKOLJE

Glede na vrsto nevarnih snovi lahko emisije v vodno okolje razdelimo na dve skupini.

V prvo skupino je uvrščenih 17 snovi, ki so v vodnem okolju posebej nevarne. Med te snovi se uvrščajo dve težki kovini, in sicer živo srebro in kadmij ter njune spojine, 15 kloriranih ogljikovodikov, in sicer 8 pesticidov (heksaklorocikloheksan, DDT, pentaklorofenol, aldrin, dieldrin, endrin, izodrin in heksaklorobenzen) in 7 kloriranih topil (ogljikov tetraklorid, heksaklorobutadien, triklorometan, 1,2-dikloroetan, trikloroetilen, tetrakloroetilen in triklorobenzen). Za te snovi so določeni enotni standardi na ravni EU, in sicer emisijski standardi ter standardi kakovosti za površinske vode, sedimente in žive organizme.

V drugo skupino snovi so uvrščene snovi, ki so same po sebi manj nevarne, vendar imajo lahko v vodnem okolju prav tako škodljiv vpliv, odvisno od značilnosti in lokacije vodotoka, v katerega se te snovi odvajajo. Zaradi tega zanje niso določeni enotni standardi na evropski ravni, temveč mora emisijske in okoljske standarde kakovosti določiti posamezna država. V to skupino se uvrščajo pravzaprav vse nevarne snovi, za katere posamezna država ugotovi, da se odvajajo v vodno okolje na njenem ozemlju iz točkovnih ali razpršenih virov in bi zato lahko povzročile onesnaženje. Med te snovi se uvrščajo predvsem številne kovine in nekovine ter njihove spojine (cink, baker, nikelj, krom, svinec, selen, arzen, antimon, molibden, kositer, titan, barij, berilij, bor, uran, vanadij, kobalt, talij, telur, srebro), številni biocidi, fosfor in njegove anorganske spojine, cianidi, fluoridi, amonijev dušik, nitritni dušik itd.

MONITORING POVRŠINSKIH VODA

Kakovost površinskih voda se z namenom varovanja pred vplivi obremenitev redno spremlja v okviru državnega monitoringa stanja voda. Na podlagi monitoringa, ki se izvaja s sistematičnimi meritvami ali drugimi metodami ter z njimi povezanimi postopki, v prvi vrsti ugotavljamo vplive na kemijsko in ekološko stanje površinskih voda.

Kemijsko stanje površinskih voda ocenjujemo na podlagi meritev kemijskih onesnaževal v vodi in organizmih. Kemijska onesnaževala vstopajo v površinske vode po različnih poteh in iz različnih virov. Visoke koncentracije nekaterih onesnaževal v vodi so nastale na podlagi zgodovinske uporabe in lahko ostanejo v vodah še dolgo po koncu izpustov onesnaževal.

Vodno telo površinske vode ima dobro kemijsko stanje, če:

• letna povprečna vrednost parametra kemijskega stanja, izračunana kot aritmetična srednja vrednost koncentracij, izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta v vodi, za nobenega od parametrov kemijskega stanja ni večja od letne povprečne vrednosti,
• največja izmerjena vrednost parametra kemijskega stanja za nobenega od parametrov kemijskega stanja v vodi ni večja od največje dovoljene koncentracije in
• vrednost parametra kemijskega stanja v organizmih za nobenega od parametrov kemijskega stanja ni večja od okoljskih standardov kakovosti.

Ekološko stanje površinskih voda nam pove, v kakšnem stanju so združbe alg, rastlin in živali v vodnih ekosistemih rek, jezer in obalnega morja ter koliko je ohranjeno njihovo življenjsko okolje. Ugotavljamo ga na podlagi dolgoročnega in sistematičnega spremljanja vrstne sestave in številčnosti pritrjenih alg, planktonskih alg, višjih vodnih rastlin, drobnih živalic in rib v vodah. Vsak ekološki tip voda ima svojo značilno vrstno sestavo rastlin in živali. Primerjava dejanskega stanja združb s pričakovanim naravnim stanjem nam pove, kolikšno je odstopanje od naravnega stanja zaradi človekovih aktivnosti.

Nacionalno spremljanje kemijskega stanja površinskih voda v skladu s pravnimi podlagami se izvaja na Agenciji RS za okolje. Na mejnih vodnih telesih so vzpostavljeni bilateralni monitoringi s sosednjimi državami (Avstrija, Madžarska in Hrvaška).

ANALITIKA

Raziskave kakovosti površinske vode s sedimentom izvajamo zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave na površinsko vodo, za ugotavljanje splošnega stanja kakovosti površinske vode in sedimenta kot tudi za namen kopalnih voda, za spremljanje vplivov gradnje oz. obratovanja npr. AC-odseka na površinsko vodo in sediment, spremljanje vplivov uporabe fitofarmacevtskih sredstev za kmetijske namene itn.

Vzorčenja in preizkušanja, ki se izvajajo:

• obratovalni monitoringi stanja površinskih vod v skladu s pooblastilom in Pravilnikom o obratovalnem monitoringu stanja površinske vode,
• vzorčenje in preiskave kakovosti površinske vode in sedimenta z namenom ugotavljanja prisotnosti morebitnih onesnaževal,
• vzorčenje in preiskave onesnaženosti površinske vode in sedimenta v okviru monitoringov med gradnjo in obratovanjem npr. AC-odsekov, železniških prog z namenom spremljanja vplivov gradnje oz. obratovanja npr. AC-odseka na površinsko vodo,
• vzorčenje in preiskave površinske vode za namen kopalnih voda.

Avtorji: K.Š., K.V., S.B.