TOP GUN: MAVERICK

Režija: Joseph Kosinski
Scenarij: Ehren Kruger, Eric Warren Singer, Christopher McQuarrie
Produkcija: Jerry Bruckheimer, Tom Cruise, Christopher McQuarrie, David Ellison
Zgodba: Peter Craig, Justin Marks
Glasba: Harold Faltermeyer, Lady Gaga, Hans Zimmer, Lorne Balfe
Igralska zasedba: Tom Cruise, Miles Teller, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Glen Powell, Lewis Pullman, Ed Harris, Val Kilmer
Montaža: Eddie Hamilton
Žanr: akcija, drama
Dolžina: 131 minut
Budget: 170 milijonov evrov
Premiera: 27. 5. 2022

JOSEPH KOSINSKI je ameriški filmski režiser, rojen 3. maja 1974 v Marshalltownu, Iowa, ZDA. Njegovo prvo delo, ki ga je »dvignilo« med večje režiserje, je film Tron: Legacy (2010), nadaljevanje (sequel) filma Tron (1982), s katerim je bil nominiran za več filmskih nagrad. Nadaljeval je z drugimi deli, ki pa so imeli podoben žanr, in sicer Science fiction. Eden izmed mnogih je film z naslovom Oblivion (2013), ki ga ni le režiral, ampak tudi produciral skupaj s svojo ekipo. Z omenjenim filmom je prvič stopil v sodelovanje z igralcem Tom Cruisom, film pa je prinesel ekipi dobiček v višini 286 milijonov evrov. Štiri leta kasneje je v film Only the Brave (2017) povabil nadobudnega igralca Miles Tellerja. Njuno sodelovanje se je obrestovalo, saj sta do sedaj sodelovala že trikrat.

Očitno je imel Joseph od nekdaj načrt ustvariti nadaljevanja starih uspešnic, verjetno smo zaradi istega razloga dobili tudi drugi del znanega filma Top Gun (1986). To leto pa smo na televizijske ekrane prejeli tudi Top Gun: Maverick (2022), v katerem brez pomislekov nastopata »stari maček« Tom Cruise in Miles Teller.

Ali bo Top Gun: Maverick uspešnica leta 2022? Zaenkrat ekipi kaže kar dobro.

ZGODBA:

Joseph Kosinski je točno vedel in razumel, v kaj se spušča, ko je začel ustvarjati film. Po dolgih 36 letih čakanja je poslal v svet sporočilo, da prihaja Top Gun sequel. Seveda so se vsi navdušenci adrenalina in nostalgije spomnili na dobro klasiko Top Guna iz leta 1986, vendar z malo negotovostjo glede drugega dela. Vsem je dokaj znano, da večje produkcijske hiše ustvarjajo nadaljevanja samo za dobiček, ki bi ga iztržili iz blagovnega imena filma. A Joseph je bil pripravljen na vse.

Top Gun: Maverick se začne tako, kot se mora. Sprva se začne remiks z uvodno špico iz prvega dela, nato sledi pogled na letalonosilko sredi oceana, kjer v ozadju poslušamo himno Top Guna, pozneje pa sledi še Danger zone Kennya Logginsa. Gledalec takoj podoživi nostalgijo. Že v samem začetku začutimo, kako nas film povleče v preteklost in na spomine na brezskrbno mladost. Seveda ne morem biti tukaj glasen, saj imam komaj 23 let, a po ogledu obeh filmov, bi se lahko vsakdo postavil v vlogo mladega Tom Cruisa oz. Pete Mitchella iz časov 90-ih, v katerih je bil sneman prvi film Top Gun. Zdaj, skoraj štiri desetletja kasneje, pa gledamo Mitchella, testnega pilota, ki je s strani mornarice pozvan nazaj, da bi naučil leteti peščico mladih talentov.

OSREDNJE DOGAJANJE:

Tom Cruise oz. v filmu Pete Mitchell »Maverick« je zadolžen za diplomirance najboljše letalske šole imenovane Top Gun. Naučiti jih mora praktičnega letenja in bojevanja v zraku. V filmu boj poimenujejo »dog fight«, ki lahko terja tudi življenja. Naloga izbranih pilotov je, da razstrelijo podzemni bunker, ki je namenjen bogatenju urana. Zaradi težkih naravnih okoliščin morajo tik nad tlemi preleteti skozi ozek kanjon, saj se le tako lahko skrijejo radarju, ki bi aktiviral zračne rakete. Razstrelitev bunkerja in dvig nad goro, ki sega vzdolž tarče, ni tako enostavna, saj jih zgoraj že čakajo nove nevarnosti. Naloga se za nekatere zdi nemogoča, celo kruta, saj bi ob prvi napaki lahko nekdo izgubil življenje.

Med akcijskim in adrenalinskim dogajanjem lahko spremljamo tudi čustven odnos med Maverickom in Goosovim sinom Bradleyjem oz. Roosterjem. Veže ju težka zgodovina in napeti odnosi. Prav tako lahko opazimo, da se Maverick trudi biti dober očetovski lik, vendar mu to ne uspeva najbolje.

IGRANJE S KADRI:

Najprej vam moram predstaviti en fun fact. Zgoraj v opisu filma sem omenil, kakšen je bil budget, in sicer je šlo za 170 milijonov. Dejstvo je, da so za eno uro letenja z vojaškimi letali odšteli kar 11.000 evrov. Zdaj pa si skušajte predstavljati, koliko denarja je šlo samo za zračne posnetke, ki jih v filmu ni malo. Pa da se ne vrtimo samo okoli denarja, bom namenil nekaj besed še režiserju. Joseph Kosinski je želel gledalcem ponazoriti tenzijo in »real feel« v kokpitu med letenjem s takšno hitrostjo, zato se je odločil, da postavi več kamer znotraj letala in posname čim več kotov. Tako vidimo zelo dobre bližnje, široke in splošne plane ter vsak detajl, ki priča o tem kako agresivno, adrenalinsko in nevarno je leteti. Vsak zavoj, pospešek in silo hitrosti lahko opazimo na mimiki obrazov igralcev, ki pa zagotovo niso »fejkali«, saj so prav vsi odigrali svoj del v svetlobno hitrostnem letenju. Drugih posebnosti v filmu ni, zato pa so posnetki letenja toliko boljši.

OCENA:

Film bi ocenil z 8,5 od 10. Prvič sem si ga ogledal v kinu in izkušnja je bila zelo pozitivna. Užival sem v vsaki minuti. Poleg kadrov in igralske zasedbe sem bil pozoren tudi na glasbeno podlago, ki jo je pomagal ustvariti glasbeni skladatelj Hans Zimmer. Dobil sem Interstellar »vibe« (ki je tudi delo Zimmerja), saj se večkrat pojavi kontrast kamere in glasbe. Naj pojasnim; dogajanje kamere je na eni strani napeto, živahno in v smislu: »Ali mu bo uspelo?«, na drugi strani pa je glasba umirjena in sproščena.

Zakaj pa nisem dal kar čiste 10-ke? Ena stvar, ki se velikokrat pojavi v večini filmov in me zmoti, je ta, da se na koncu vse izide kot mora (ups, majhen spoiler). Naloga, ki so jo prejeli, se sprva zdi nemogoča. Na treningih nihče ne naredi tako dobrega rezultata, kot bi si Maverick želel, vendar nalogo vseeno opravijo. OK, razumem. Na koncu mora dobro premagati zlo. Sam pa bi definitivno spremenil potek misije oz. naloge. To bi storil tako, da bi ali zmanjšal težavnost le te ali pa bi uprizoril več nepredvidljivih pripetljajev, ki bi se jim pojavili in bi posledično morali reagirati po svojih odločitvah ter ne po ukazih.

Všeč pa mi je to, da se pri zgodbi ne spuščajo preveč globoko v zlikovce in njihovo predzgodbo, saj nas iskreno ne zanima, kdo je na drugi strani, želimo si le dobre akcije. Ob ponovnem gledanju sem še vedno zelo užival. Priporočam ga vsem navdušencem akcijskih in adrenalinskih filmov in tudi vsem ostalim, saj gre za odlično nadaljevanje brezčasne klasike. Obvezno pa si prej oglejte Top Gun iz leta 1986, ker je res prava poslastica za oči. Z letošnjim filmom pa smo po zaslugi odličnega režiserja Josepha Kosinskija dobili še eno.

Avtor: David Rupčič.