Na vsebino

VEŠ, BELOKRANJEC, SVOJ DOLG? Misli iz Kulturnega doma Črnomelj

»Čuj, pa zakaj bo Miss Slovenije v Kulturnem domu Črnomelj?«

Če bi morala izpostaviti vprašanje, ki sem ga zadnje čase največkrat slišala, bi bilo vsekakor in brez dvoma tisto, ki sem ga bila deležna na bančnem okencu, po službenem telefonu, v trgovini in celo na Plešivici ali Prešernovem trgu v Ljubljani, in sicer: »Čuj, pa zakaj bo Miss Slovenije v Kulturnem domu Črnomelj?« Kdo bi upal na takšen vseslovenski mentalni revolt zaradi majhnega črnomaljskega odra in petnajstih deklet na njem?

Že takoj na začetku vam priznam, da sem se sprva tudi sama soočala z dvomi ob vprašanju. Saj veste, živimo v času hitrega presojanja brez poznavanja in predvsem v času predsodkov, zato ni potrebno porabljati pretiranega prostora za stereotipne misli, ki nas obhajajo, ko pomišljamo na lepotna tekmovanja in udeleženke le-teh. A Miss Slovenije zadnja leta ni navadno lepotno tekmovanje, ampak je celosten projekt s konkretno vsebino. Kdo bi si mislil? Tega si seveda ne bi upala trditi kar tako, če z ekipo, ki je ustvarjala in dihala skupaj s projektom, ne bi preživela celega tedna, torej dnevov in noči. Koncept projekta temelji na celoletnem spoznavanju deklet s kulturo, navadami in običaji obrobnih slovenskih krajev, ki so oddaljeni od prestolnice in središča države. Na ta način si krepijo vez z domoljubjem, s tamkajšnjo lokalno skupnostjo, njeno zgodovinsko pomembnostjo, se povezujejo z nacijo in širijo pomembnost pripadnosti slovenski državi in navsezadnje pripadnosti samemu sebi, svoji identiteti in okolju. Vse to je lahko konkretno v poduk ne le 'misicam', ampak tudi vsem nam.

Če torej vsaj malo poznate zgodovino Črnomlja, vam je verjetno sedaj jasno, zakaj torej Miss Slovenije ravno v Kulturnem domu Črnomelj. Za tiste, ki ste že dolgo nazaj gulili šolske klopi – ne le, da je bil Črnomelj prvo osvobojeno slovensko mesto med drugo svetovno vojno, ampak je bil tudi s kulturnim domom prostor prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, prostor začetkov slovenske državnosti in prostor, kjer je svojo prvo predstavo uprizorilo slovensko narodno gledališče, ki je šele na belokranjskem ozemlju postalo slovensko. Kulturni dom Črnomelj je zato kulturni spomenik državnega pomena, ki je v lasti Ministrstva za kulturo in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Na tem mestu in po vsem tem z vami delim vprašanje, ki sem si ga zastavila, ko sem tako v globokem pričakovanju sedela na stolu v dvorani kulturnega doma in opazovala dekleta, ki so se pripravljala na nastop.

Kaj danes sploh je lepota, o kateri vsi govorimo?

Je lepota tisto dekle s svetlimi lasmi in modrimi očmi, postavo in oblinami, ki stoji na levi strani odra? Ali pa je to dekle na desni z novimi oblekami, z novimi nohti in novim belim nasmehom? Ali pa mogoče lepoto predstavljajo vsa dekleta, vsaka po svoje, s polno notranjo vsebino – z dušo, kot bi rekli, in z nepopolnimi napakami, a s trdnimi vrednotami, vizijami in jasnim ciljem?

Na to vprašanje si odgovorite sami. Jaz pa vam odgovorim, da sem ves moj premislek o lepoti tistega dekleta na levi in desni prenesla tudi na naš kulturni dom, v katerem sem tisti trenutek sedela. Zame je kulturni dom več kot stavba. Je celota, ki v sebi nosi lepoto. In ta lepota ni tisto, kar je novo, kar je sijoče, kar je popolno, ampak tisto, kar ima dušo in je dostopno vsem brez razlik, mladim in starim, levim in desnim, tisto, kar ima polno notranjo vsebino, dodelan kulturni program, trdne vrednote, vizijo in jasne cilje.

Zavedam se pomanjkljivosti našega kulturnega doma in verjamem, da smo z obnovo in dogovarjanji o le-tej na pravi poti, saj se stvari premikajo, a vseeno vam povem nekaj, kar začuti vsak, ki v naši dvorani preživi dalj časa. Črnomaljski kulturni dom ima dušo in v sebi nosi srce slovenske kulture ter misel naprednega človeka. Ponaša se z dušo vsega tistega, kar se je v njej že zgodilo in dušo tistega, kar se še bo. In vse to so začutili tudi tisti, ki so bili prisotni na zaključni prireditvi, to je začutila glavna organizatorica, slovenska javnost, dekleta in tudi mi domači. Navsezadnje - ni vse, kar se sveti, zlato. Zlato je tisto, kar zlatu daje svetlost – torej njegova vsebina, njegov pomen in njegova vrednost.

Avtorica: Nastasja Schweiger, ZIK Črnomelj

Do naslednjič,

Uredništvo Zvitice

Vir: http://klub-kbs.si
Klub belokranjskih študentov

Klub belokranjskih študentov

KBŠ

klub-kbs.si
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj