Študijski obisk v Asturiji

Še pozimi sva se z Gregorjem Jevščkom odpravila na študijski obisk na sever Španije, natančneje v Asturijo. Prvi pogled na pokrajino skozi okence na letalu, ko se je le-to spustilo pod nevihtne oblake, zelo spominja na našo Belo krajino, saj je vse zeleno in gričevnato. Nekaj posebnega, kar ni spominjalo na naše kraje, pa so klifi, ki se dvigajo nad Atlantskim oceanom. Po nekaj minutah letenja, se je opazilo tudi prvo večje mesto Aviles, katerega panoramo je nekoliko skazil velik industrijski kompleks tamkajšnje železarne. Vendar pa tudi to in prej omenjena nevihta nista mogla pokvariti pozitivnega prvega vtisa o zelo lepi pokrajini, o kateri marsikdo ob omembi Španije neupravičeno ne pomisli. Na letališču sta naju pričakali Maria in Vale iz centra Europa Aqui (o njem nekaj več pozneje) in naju odpeljali do hotela, ki se je nahajal le streljaj stran od visokega dimnika v kompleksu prej omenjene železarne v Avilesu. Prvi večer sva izkoristila za spoznavanje lokalnih kulinaričnih dobrot, saj sta naju gostiteljici odpeljali na večerjo. Zanimivo je, da v gostilni, kamor greš na večerjo in sidro (pijača, ki je del njihove kulture in življenja, nekakšno jabolčno vino), dobiš za poskusit njihove domače jedi, ki jih natakarji nosijo od mize do mize in to zastonj. Po konkretni večerji in potem še tej »degustaciji« ni bilo energije več za nič drugega kot za krajši sprehod po mestu in pot proti hotelu.

Prvi delovni dan se je začel z obiskom prostorov centra Europa Aqui, kjer sva se seznanila z njihovo organizacijsko strukturo, delovanjem in projekti, ki so jih, jih trenutno ali pa jih še bodo izvajali. Center Europa Aqui je mladinska organizacija, podobna našim mladinskim centrom, ukvarja pa se z mobilnostjo mladih in izvaja izmenjave v okviru programa Erasmus+, pri čemer so par projektov že izpeljali v sodelovanju z RIC-om Bela krajina. Ta dan sva izkoristila tudi za daljši ogled mesta Aviles in njegovih znamenitosti. Skoraj na vsakem koraku se opazi, da je Španijo močno prizadela gospodarska kriza, saj je veliko prostorov v centru mesta praznih in naprodaj. Poleg že tako redkih gostiln in restavracij pa je v popoldanskem času zelo težko najti kakšno odprto, saj imajo takrat siesto in ni moč v mestu opaziti skoraj nikogar.

Drugi delovni dan sva si ogledala prostore La Curtidore, nekdanje železarne, ki so jo zelo funkcionalno preuredili v »coworking« prostor, ki združuje organizacije, manjša podjetja in podjetnike ter jim nudi prostore za njihovo učinkovito delovanje. Prav tako je v kompleksu tudi telovadnica in gostinski lokal za sprostitev in okrepčilo med delom. Gre za zelo podobno stvar, kot jo ima namen, sicer v precej manjšem obsegu, RIC Bela krajina ustanoviti v Črnomlju v bližnji prihodnosti. Namen obiska je bil spoznati delovanje takšne organizacije in prenos izkušenj v naše lokalno okolje. Za tem sva opravila še ogled in spoznavanje delovanja šole, namenjene samo ženskam, ki si želijo pridobiti znanja iz ekonomije in podjetništva, a za to, zaradi ustvarjanja družine, socialnih, ekonomskih ali kakšnih drugih »barier«, niso imele priložnosti v predhodnem šolanju. Šolski inventar je večinoma v vijoličnih niansah, tudi ločenega WC-ja namenjenega moškim ni, šola je res v celoti namenjena le predstavnicam nežnejšega spola.

Popoldne sva izkoristila za obisk Juana, prostovoljca, ki je pol leta bival in deloval v RIC-u. Peljal naju je na krajši ogled njegovega domačega kraja Candasa in okoliških klifov, zvečer pa sva obiskala folklorno skupino Xareu d'Ochobre, ki je letos gostovala na Jurjevanju. Predstavili so nam nekaj svoje zgodovine, tradicije, na koncu pa sva si ogledala tudi del njihove vaje, ki se je zaključila, kako nenavadno, ob kozarčku sidre in pokušanju novih lokalnih dobrot.

V četrtek dopoldne sva imela na turistični šoli v Gijónu predstavitev najprej Bele krajine, nato mladinskih organizacij v Beli krajini, Juan in Christina (prav tako prostovoljka, ki je delala pol leta pri RIC-u, leto pred Juanom) pa sta povedala nekaj več o EVS-u (Evropski prostovoljni službi) in svoji lastni izkušnji v času prostovoljnega dela preko EVS-a v Črnomlju. Popoldne sva izkoristila za ogled znamenitosti največjega Asturijskega mesta Gijón. Zvečer smo se zapeljali tudi do Ovieda, tretjega največjega mesta v Asturiji, na večerjo v klub podoben našemu MKK-ju, kjer sva spoznala njihovo alternativno glasbeno sceno. Zelo podobno ljubljanski Metelkovi.

S tem se je najin študijski obisk končal, na njem pa sva spoznala veliko zanimivih in koristnih informacij o delovanju različnih organizacij v Asturiji in primerjavi med delovanjem podobnih organizacij pri nas in v tujini. Pridobila sva kompetence iz spoznavanja medkulturnih razlik, socialnih težav in spoznavanja življenja drugih kultur.

Vsem, ki že razmišljate, kam bi šli med prvimi prostimi dnevi, predlagam to deželo, saj je zelo veliko stvari za videti in doživeti v Španiji tudi izven Barcelone in Madrida. Nekoliko težav bo le s sporazumevanjem, seveda če ne govorite špansko, saj tujih jezikov skorajda ne poznajo.