Zvitica jesen 2018 - Manja Novak: Ljubezenske počitnice

Hladen veter in jesensko obarvano listje. Poletje se je poslovilo, čas je za šolske klopi. A vsi se še spominjamo vročih in brezskrbnih počitniških dni pod borovcem na plaži, šumenja valov in denarja, ki smo ga zapravili za nakup največjega napihljivega samoroga v najbližji trgovinici. Pravi hit poletja 2018, še vnuki se bodo vozili na njem. Aha. Toda nekateri se na počitnicah ne samo sončijo, poležavajo in se prepuščajo klasičnim poletnim norčijam …

Turizem se je v družbi znan kot sprostitvena, a dobičkonosna dejavnost. Z njim prihaja do srečanja različnih kultur, ras in jezikov. Del turistične industrije je tudi spolni turizem, katerega prvoten namen so spolna razmerja med turisti in lokalnim prebivalstvom.

Spolni turizem se je razvil v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletje, ko sta Filipini in Tajska začela z ekonomsko politiko, katere center je bil turizem. Obe državi sta že imeli zelo razvito spolno industrijo, ki je v večini služila vojski ZDA. Večina turistov, ki so v tem času obiskovali te dve državi, je bila moškega spola, stanujočih v bogatih, ekonomsko razvitih državah, kot so Zahodna Evropa, Severna Amerika, Avstralija in Japonska. Spolni turizem se je nato razširil tudi na druge države, v katerih so bile spolne usluge dokaj ugodne: Latinska Amerika, Karibsko otočje, Afrika, Indija. V teh državahoblike spolnega turizma obstajajo še danes. Ne moremo sicer trditi, da v razvitih državah, kot sta npr. ZDA in VB takšen turizem ne obstaja vendar pa ni tako skoncentriran in obsežen kot v prej omenjenih krajih. Eden izmed razlogov je ta, da bi dvo tedenske počitnice in vsakodnevne spolne usluge v Londonu ali Las Vegasu stale mnogo več denarja kot npr. v Hanoiu ali Recifu. Druga pomembna razlika pa je ta, da je spolni turizem v državah v razvoju pogosto povezan s tako imenovano »open-ended prostitution«. Pogosto rajši kot hitro izmenjavo denarja za seks, bodo prostituti/prostitutke nudili vse od dvournih do dvotedenskih terminov, ki bodo vključevali tudi ne-spolne aktivnosti kot so nakupovanje, čiščenje, prevajanja itn. Te ljudje se pogosto tudi ne identificirajo kot prostituti temveč kot ljudje, ki iščejo spolna razmerja s turisti v zameno za darila, ki bodo pripomogla k njihovemu boljšemu življenju ali ker želijo migrirati v bolj razvito državo in upajo da bodo tako našli sponzorja ali partnerja, ki jim bo to omogočil.

Turisti, ki posegajo po spolno-ekonomskih dejavnostih in se tako zapletajo z lokalci in migranti so prav tako zelo raznolika skupina. Moški, ženske, heteroseksualci, homoseksualci, 17 do 70 letniki, srednjega ali višjega družbenega razreda, samski, poročeni, vse etničnih in rasnih skupin. Prav tako so si različni v dojemanju spolno-ekonomskih odnosov, ti so v državah v razvoju organizirani tako, da turist nima občutka, da je udeleženec prostitucije, tako da se tudi ljudje, ki so strogo proti ali jih prostitucija odvrača, udeleženi v spolnem turizmu. Obstajajo tudi posebne skupine »hard-core« spolnih turistov, katerih želja so posebne vrste spolnih izkušenj – po navadi take, ki so drage, redke ali doma rizične, npr. seks z večimi prostitutkami, z otroki, ali transseksulaci.

Čeprav se spolni turisti razlikujejo med seboj v različnih karakteristikah in seksualnih interesih, si delijo skupen interes za vzpostavitev hierarhičnega modela človeške družbe ter užitek ob nadvladi in izražanju moči v državah v razvoju. Potrjevanje svoje dominance s spolom, raso ali bogastvom jim omogoča višje mesto na tej družbeni lestvici. Neokolonializem zahodnjaških turistov omogoča visoko stopnjo kontrole nad samimi sabo in drugimi kot seksualnimi bitji, kar se kaže v realizaciji lastnih fantazij. Brez strahu pred zavrnitvijo lahko izkusijo intimne odnose, lahko zavrnejo družbene norme, ki jih omejujejo zaradi njihovega fizičnega izgleda ali starosti, lahko premostijo družbena pravila, ki urejajo njihovo spolno življenje brez strahu, da bi izgubili ugled.

Turisti lahko v realnem življenju izkusijo fantazije in spolne prakse, ki jih vidijo v pornografskih filmih, saj so te po navadi oddaljene od njihovega vsakdanjega življenja. Letovišče, ki ga obiščejo spolni turisti, jim predstavlja fantazijski svet z veselimi, naravnimi in seksualnimi ljudmi, ki se ne morejo upreti svojim spolnim nagonom. Da, bi ohranjali to fantazijo na dopustu, morajo turisti le ponuditi denar, kar je tudi vrsta njihove moči. S tem zahodnjaki izkažejo nadvlado nad revnejšimi in državami v razvoju, ki so bile včasih tudi kolonije njihove domače države. Razmerje med ekonomsko, družbeno in politično močjo naredijo po eni strani še bolj neenakopravno, po drugi, pa s potrošnjo v teh državah krepijo njeno ekonomijo in posledično razvoj.

Že od nekdaj velja, da bi ljudje za denar naredili marsikaj. Toda emocionalne igrice se zdijo v 21. stoletju skoraj nemogoče, pa vendar kažejo na stereotipično prepričanje, da je »ljubezen« slepa. Kdo pa je pravi zmagovalec v teh čustvenih igrah, presodite sami. Konec koncev se večina spolnih turistov kmalu vrne v vsakodnevno realnost doma, lokalno prebivalstvo pa si z zasluženim denarjem omogoči boljše življenje.