Zvitica jesen 2018 - Neža Steiner: Kam naprej?

Kam po študiju?

Zaradi nas samih ali pa zaradi družbe imamo vedno v mislih neko pot, po kateri naj bi stopali. Najprej osnovna šola, ko iz otroka postanemo najstnik, potem …srednja šola (najverjetneje gimnazija, da nam možnosti ostanejo odprte), kjer nas doleti prva ljubezen in razočaranje, prva neumnost in posledice zanjo, večje učne obveznosti. Sledi faks in s tem iskanje samega sebe v tem obdobju in pa določanje svoje prihodnosti. Hvala bolonjskemu sistemu, da je naše šolanje še podaljšal. Ko opravimo z zadnjim izpitom, sledi vprašanje: kam sedaj? Doktorski študij? Iskanje službe? Potovanje po svetu za eno leto? Malokdo ve odgovor takoj. Mnogi ga iščejo še nekaj časa. Mnogi ga spremenijo vsakih nekaj let.

Kaj pa družba pravi? Kot ženska moraš razmišljati o poroki in čim več otrocih. Zakaj bi mislile na kariero? Nekdo more izpolniti družbeno dolžnost razmnoževanja. Kot mlad par imaš rok za sklenitev zakonske zveze in takoj zatem za otroke. Pri obeh spolih pa je enako pričakovanje – čimprejšnja ureditev življenja. Nedopustno je, da v poznih dvajsetih nisi v resni vezi, da ne veš, kje boš živel/a in na katero karierno pot se boš podal. Včasih se zdi, da se z zaključkom študija nenadoma izjasni slika lastne prihodnosti in vsak ve povedati, kje se vidi čez pet let. Toda živimo v progresivnih časih, ki so drugačni od časov, ko so bili naši starši v tem položaju. Pričakovanja so drugačna, predvsem pa naše potrebe in želje.

Zagotovo ni enostavno prekiniti študentsko udobje, se posloviti od bonov, študenta in študentskih zabav. Vse te stvari predstavljajo neko varnost, kjer si po tihem govorimo, da še ne rabimo odrasti in še ne rabimo razmišljati o karieri. Vendar tako pač ne gre. Vse faze odraščanja so pomembne za osebni razvoj ter napredek in zato ne moremo nobene preskočiti in ne raztegovati v nedogled. Eno najtežjih obdobij je tudi zaključek študentskih let, ko nam je bilo veliko omogočeno ter nudeno in je to udobje prešlo v razvado.

Ne glede na to, ali odgovornost pripisujemo družbi, da iz nas dela nebogljene mlade odrasle, ki ne želijo stopiti v svet samostojnosti in odgovornosti, je pomembno samo to, da identificiraš lastne aspiracije in tem ostaneš zvest. Cilj v življenju vsakega bi morala biti najti poslanstvo. Pomembno je, da najdeš stvar, do katere čutiš strast, ki te vodi k trdemu delu in predanosti. Ne se ozirati na druge, ki na nas prelagajo svoje želje, pričakovanja in poglede. Slediti je treba lastnemu načrtu. Drži, da so bili študentski časi lepi, a to ne pomeni, da se uživanje s tem konča. To pomeni, da je treba najti nov vir uživanja in gledati naprej, ne nazaj. Študij je vlaganje v prihodnosti in po faksu jo je treba le zgrabiti.