Zvitica - nova izdaja, Ninina uvodna beseda

Nova številka Zvitice in uvodna beseda predsednice Kluba belokranjskih študentov

Včeraj smo uradno objavili novo izdajo Zvitice. Spomladanska, sveža, barvna, polna zanimivih prispevkov belokranjskih študentov in dijakov. Za začetek vam ponujamo v branje uvodno besedo Nine, predsednice Kluba belokranjskih študentov.

V tokratni uvodni besedi se bom posvetila belokranjskim norčijam. Vsak vikend, ko se vrnem iz Ljubljane, imam polno pričakovanj glede tega, da bo na rekreaciji veliko ljudi, da bomo šli potem na pivo … Imam tudi nekaj upanj, in sicer v tem smislu, da si v soboto v Piccolu na kakšnem Rock Defect žuru ne bom naredila prevelike “bruke”, ker, kot vemo, te bruke v Beli krajini hitro postanejo javno znane, pa v veliko primerih sploh resnične niso, samo škodujemo lahko.

Vrlina in belokranjska specialiteta? Vsi se med seboj poznamo in vsi mislimo, da znamo vse eden o drugemu. Pa res da? Ali si samo zatiskamo oči in se delamo, da nam je lepo tukaj? Saj je lepa Bela krajina in “duma je ipak duma”, samo vseeno. A ne bi bil svet lepši, če bi se vsi malo bolj odgovorno obnašali eden do drugega? Zadržali kakšno nesramno misel zase, nastopili odraslo in razumevajoče? Ker jaz resnično verjamem, da se za vsako osebo, za vsakim obnašanjem, skriva razlog in globji vzrok. In ne, Zvitica ni prostor belokranjskih tračev, je prostor svobodnega izražanja mladih, študentov in dijakov. Tako kot jaz zdaj pišem tukaj, razgaljujem besedo za besedo in upam, da koga z njimi ne užalim.

Da ne boste ugotavljali in slišali samo trače po Beli krajini, vam razkrivam vaše sume, da govorim o Srednji šoli Črnomelj in kako je prejšnja Zvitica dvignila prah, pa ne toliko med dijaki, ampak med samimi profesorji. Nekako se kot bivša dijakinja, predsednica KBŠ-ja in Belokranjka počutim dolžno, da pokomentiram dogajanje v prejšnjih mesecih. Šola, ki se je z vrstniki z veseljem spominjamo, se sedaj več ne sliši tako lepa (samo prenašam trače in informacije, ki se širijo po Beli krajini). Dijaki, ki so nezadovoljni z razmerami na šoli, dijaki, ki se ukvarjajo, kateri profesor je na kateri “strani”. Dijaki, ki bi se morali najbolj bati “Petrunca”, imajo trenutno na SŠ Črnomelj drugačne težave, ki so jih z javnostjo delili v prejšnji izdaji Zvitice. Ampak za vse profesorje in odrasle, ki prebirate Zvitičine strani, se spomnite svojih srednješolskih let? Kako vam je šla na živce profesorica in kako ste mislili, da vam je najhujše na celem svetu? No, tako se pač vsak dijak počuti na vsaki in res bilo kateri srednji šoli v Sloveniji. In reakcija – oh, ja, potrdila je namen in vizijo Zvitice, da vpliva, da so mladi slišani, da se starejši ne strinjajo z vsem, kar rečemo mi.

KBŠ se je v vsej situaciji, takoj ko so mediji v zgodbo vnesli politiko, odstranil. Smo politično neopredeljeni in ne stojimo z nobenimi strici iz ozadja, ampak smo tukaj, da podpremo mlade. Tako kot tudi nova Zvitica, ki je prav tako polna (bolj ali manj) konstruktivne kritike, ki vas zabava in izobražuje. Zato pustite trače, ki se vas ne tičejo, ampak se posvetite stvarem, ki so pomembne. Nekoč sem prebrala, da če se čez 5 let situacije ne boš več spomnil, se nima smisla z njo ukvarjati niti 5 minut. Mislim, da smo lahko še vedno večji eden od drugega. Mogoče najprej priznajte sebi, bodite iskreni in povejte na glas, kar vas moti. Veliko manj skrbi boste imeli in lajžje vam bo. In to velja za vse, za celotno družbo, za delovno okolje, za sošolca ali prijatelja, ki vam gre na živce zadnje čase. Biti moramo iskreni do sebe in do drugih ter oceniti, kdaj je boljše biti tiho in kdaj glasno povedati svoje mnenje.

Zato še enkrat. Če komu kaj smeta – iztrgajte stran, zakurite jo, samo najprej razmislite, zakaj je to sploh kdo napisal. Vsaka beseda ima svoj razlog, da je bila dana skupaj z drugimi besedami in nosi takšno sporočilnost.

Klub belokranjskih študentov je ponosen na vse mlade, ki delajo za svojo prihodnost, ki si upajo javno izraziti svoje mnenje in si želijo sprememb.

Se vidimo na dogodkih v Črnomlju, Metliki in Semiču!

XOXO,

Gossip Girl (ali po belokranjsko “Baba čula, baba rekla”)

P.S. To vsekakor ni noben napad na Srednjo šolo Črnomelj, je samo moje razmišljanje o situaciji, ki se je pripetila mesec nazaj. Na SŠ me vežejo zelo lepi spomini in brez nje ne bi bila to, kar sem danes.

Do naslednjega tedna,

Uredništvo Zvitice