Zvitica poletje 2018 - Kristian Asani: Lokalna valuta - enostavna rešitev za izboljšanje gospodarstva v Beli krajini

Inspiracijo za članek, ki ga boste prebrali, sem dobil po vremenski ujmi, ki je prizadela Črnomelj in okolico. Tudi sam se bil med »srečneži«, ki nam je toča popolnoma uničila streho in še marsikaj drugega (in to že drugič). Pa vendar si bom bolj kot nočno prekrivanje strehe s polivinilom ob pomoči gasilcev in jutra po neurju, ko smo se šele dodobra zavedali, kaj nas je doletelo, zapomnil nekaj drugega. V spominu mi bo najbolj ostala gesta, kako smo Belokranjci stopili skupaj. To me je resnično fasciniralo. Pa ne samo Belokranjci, pomagali so nam tudi iz ostalih delov Slovenije in Hrvaške, a vseeno menim, da smo Belokranjci znani po tem, da držimo skupaj in da znamo stopiti skupaj. Na to kaže tudi odziv prijateljev/znancev, ki ga zagotovo vsakič doživim v dnevu, ko oblečem majico KBŠ z napisom Belokranjci do konca svojih danof, in sicer se glasi nekako tako: »Kje si dobu to majco? Ja bi jo tudi mel/a.« Po drugi strani pa bi poudaril eno slabo lastnost nas Belokranjcev, in sicer zelo radi poudarjamo, kako smo pozabljeni od centra države in da jim ni mar za nas. Na tem mestu se vprašam, kako bi torej združili ta dva, očitno genetsko pogojena sindroma, belokranjski patriotizem ter belokranjsko pritoževanje nad ignorantskim odnosom državnih oblasti, na način, da bi ta moment izkoristili sebi v prid. Potrebno je torej najti instrument oz. način, kako bi lahko vsak Belokranjec prispeval k boljši prihodnosti naše pokrajine in ob tem vsaj na simbolni ravni izrazil gesto centru države, da lahko poskrbimo sami zase. Rešitev, ki se mi je ob tem razmišljanju pojavila, je uvedba lokalne valute. Lokalna skupnost lahko izda svojo valuto in s tem ustvari svoj denarni sistem, ki je neodvisen od državnega denarnega sistema ter s tem prepreči odtekanje denarja iz lokalne skupnosti kar posledično okrepi lokalno gospodarstvo in poveča zaposlenost. Lokalna valuta ni neka utopična ideja, temveč so lokalne valute zelo razširjene po svetu. Pa tudi v Sloveniji jih imamo – npr. lani jo je uvedla občina Kidričevo. Pozitivni učinki se multiplicirajo in jih ob podrobnem razmisleku najdemo ogromno, npr. ekološki učinek – s kupovanjem lokalnih pridelkov se zmanjša pot od tovarne do potrošnika, tako se tudi zmanjša transport in posledično izpusti toplogrednih plinov. Pa kvalitetnejša lokalna ponudba, konkurenčnost cen in zaokrožen denarni tok, ki se z določenimi ukrepi lahko celo regulira (npr. omeji se veljavnost valute, kar pripomore k hitrejšemu denarnemu toku). Lokalne valute, na katerih ni pripetih obresti, za razliko od nacionalnih valut, spodbujajo sodelovanje. S tem bi preprečili oz. omilili negativne učinke globalne kapitalistične ekonomije. Ste se kdaj vprašali, koliko potrošimo samo za hrano in pijačo v Hoferjih, Lidlih, Šparih …? Ne bi raje ta denar zaupali lokalnim kmetom? Ne samo, da bo denar ostal v Beli krajini in ustvaril dodatna delovna mesta, temveč bomo tudi mi uživali bolj zdravo in kvalitetnejšo hrano. Pa ne samo hrano, tudi ostale storitve in produkte, saj se lahko čisto vsako podjetje odloči za možnost plačevanja v lokalni valuti. Pa tudi društva, ki jih imamo v Beli krajini veliko, bi lahko na svojih prireditvah in ob prodaji svojih izdelkov sprejemala lokalno valuto. Še ime valute nam je ponujeno na dlani, zeleni jurij. In zopet bi oživel izraz »jurja«. Si že predstavljam, ko bi svoje prijatelje lahko počastil z »zelenimi jurji« v našem najljubšem kafiču ter imel ob tem občutek zadovoljstva, da sem storil nekaj dobrega za prihodnost Bele krajine. V dobi digitalizacije bi novo lokalno valuto precej enostavno uvedli tudi v elektronski obliki ter jo tako shranjevali na naših mobilnih telefonih, kar bi prispevalo k boljši uporabniški izkušnji. Zdi se mi, da ima Bela krajina ogromen potencial za uvedbo lokalne valute, potrebno je le sestaviti temeljit plan realizacije (obstaja ogromno primerov dobrih praks, ki jih je potrebno le prilagoditi našim potrebam).

Z lokalno valuto bi po eni strani dobili instrument, ki preprečuje odtekanje denarja, po drugi strani se mi pa še bolj pomembno kot to zdi, da bi se razširila zavest in zavedanje o pomembnosti podpiranja lokalnega gospodarstva. Globalizacija je dobra stvar, a ima tudi ogromno pasti in predstavlja veliko nevarnost, v kolikor ne razvijemo kritičnega razmišljanja. Upam, da dijaki in študenti razmišljate v to smer. Ideja v članku se vam zdi morda utopična, a je po mojem mnenju precej realna. Potrebno je le malo volje in zagnanosti na začetku, nato pa bo efekt snežne kepe naredil svoje.