Zvitica poletje 2018 - Rok Šikonja: Kakšno bo vreme in kaj lahko glede tega naredim?

Kaj sploh je človek proti veliki in čudoviti naravi? Ali še vedno ostaja njen ujetnik, popolnoma prepuščen njeni surovi in neusmiljeni volji? Ali bo kdaj prišel čas, ko bosta skupaj z roko v roki stopila ter skupaj zaživela v harmoniji, ona v vsej svoji veličastnosti ter on v svoji genialnosti in domišljavosti? Ta pot, kot tudi vse ostale poti, se je začela s prvim korakom – ko je človek začel z odkrivanjem in raziskovanjem skrivnosti njenega delovanja in obnašanja. Boljše, kot jo je razumel, bolj jo je lahko uporabil sebi v prid – o čemer je govoril članek v prejšnji izdaji Zvitice. Nato jo je raziskal še globlje in tako začel napovedovati njeno dogajanje v prihodnosti. Vendar njegova radovednost in domišljija še zdaleč nista bili izčrpani, zato si je zaželel, da bi jo ukrotil in nadziral, kakor mu je najbolj všeč. S perspektive, ki jo odpirajo zgornja vprašanja, poglejmo odnos človeka in vremena.

V obdobju, ko se vsi odpravljamo na zaslužen oddih nas v glavnem zanima le ena stvar – ali bo vreme, takšno kot mora biti ali bi bilo morda boljše, če bi ostali doma. Namreč ni nam vseeno, ali se bomo na prihajajočem festivalu pod gradom kopali s kopalkami ali z japonkami, nekaterim pa bo dovolj že utapljanje v pivu. Torej vprašanje je, ali sploh lahko verjamemo vremenskim napovedim? In kako natančne so te?

Metode napovedovanja vremena so se v zadnjih 50-ih letih močno izboljšale, enodnevna napoved v 70' je približno tako natančna kot 3-dnevna v 90' ter 5-dnevna danes, za kar se lahko zahvalimo predvsem boljšim superračunalnikom, radarskim meritvam in modelom napovedovanja. V grobem zanesljivost napovedi razdelimo na:- 1 do 2-dnevno: zajema detajlno urno napoved temperature, možnosti padavin, vlage, hitrosti vetra in možnosti izjemnih vremenskih pojavov na območju velikosti mest in občin; zaenkrat še ni mogoče točno napovedati nastanka megle ali nevihte, lahko le povemo verjetnost, da bo do takšnih pojavov prišlo;

- 3 do 5-dnevno: zajema splošno napoved vremena za posamezne dneve, iz katere so lahko razvidne variacije med posameznimi pokrajinami in alarmi za izjemne vremenske razmere;

- 6 do 15-dnevno: zajema napoved splošnih trendov vremena, kot je obdobje močnega deževja, nizkih ali visokih temperatur, za območje velikosti večjih držav, kot je npr. VB;

- 16 do 30-dnevno: zajema lahko le znak ali se bo vreme razlikovalo od normalnega, ali bo bolj toplo, mrzlo, mokro ali suho, prav tako na območju velikosti večjih držav.

Svetujem Vam, da naslednjič, ko spremljate vreme, imate to v mislih in si tako prihranite živce in čas. Zato naslednjič, ko se kam odpravljate, resno vzemite napovedi do 5 dni in zelo resno 2-3 dni. To pomeni, da če spremljata, ali bo deževalo na vajino poroko 25 ali celo 90 dni naprej, se lahko že vnaprej veselita lepega vremena, samo vseeno ne pozabita spakirati dežnikov. Iskreno vama ne zamerim, saj sem leto prej tudi sam temu verjel. Enostavno moraš verjeti prvemu linku, ki ga poguglaš z geslom »vreme Metlika«.

Seveda, se moramo sedaj vprašati, zakaj je temu tako. Težava v napovedovanju vremena se skriva v teoriji kaosa. Vreme opisujemo kot stanje ozračja, to pomeni, da ga opišemo z lego in hitrostjo molekul zraka v atmosferi. Pravimo, da je vreme kaotično, kar ne pomeni nepredvidljiv, ampak pomeni odvisen od »vsake« molekule posebej. Ker tega ne moremo poznati, napovedujemo iz delnih meritev lege in hitrosti molekul. Ampak če te meritve že malo odstopajo od pravih, je lahko naša napoved popolnoma napačna.

Za nazornejšo predstavo, kaj pomeni kaotičen sistem, si zamislite, da Vam v glasnem klubu punca na uho narekuje svojo telefonsko številko. Problem točnega zapisa njene številke je v tem primeru lahko kaotičen, saj je odvisen od vsake števke posebej. Že ob majhnem odstopanju, npr. napaka v eni števki, lahko ob klicu na drugi strani dobimo odziv, da številka ne obstaja, ali njeno lepšo prijateljico ali njenega toplega sošolca ali, bog ne daj, njenega zaščitniškega očeta.

Če napovedovanje vremena ni dovolj, morajo meteorologi še napoved posredovati javnosti v besedilu in sliki preko vremenskih novic. Ali si predstavljate, da morate v eni minuti vremenske oddaje opisati padavine, temperature, oblačnost in negotovost napovedi v naslednjih petih dneh po vseh slovenskih regijah? Saj morate večino podrobnosti izpustiti. Roko na srce, nenavadno, da je sploh kakšna napoved potem pravilna.

Nekoč je nekdo izjavil: »Everybody Talks About the Weather, But Nobody Does Anything About It.« Sprijaznimo se lahko, da bo vreme slabo, nikakor se pa ne smemo, da nikoli tega ne bomo mogli spremeniti. Vprašanje, ki ostaja je, koliko smo danes sposobni nadzorovati in spreminjati vreme. Vprašanje je še toliko bolj aktualno po siloviti nevihti s točo, ki je opustošila Črnomelj in okolico v petek, 8. junija 2018. V naslednjih dneh sem od Slovencev in tudi Belokranjcev v javnosti lahko zasledil številne nesmiselne izjave, kot ta, da je nevihta posledica preletavanja vojaških letal, ki so letela v sklopu vojaške vaje Jadranski udar in naj bi v ozračje spuščali razne kemikalije. Več pričakujem od Belokranjcev, sploh mladih, saj če želimo dvigniti našo drago pokrajino, bo potrebno veliko več kot slepo verovanje teorijam zarote in širjenje le-teh.

Ideja o spreminjanju vremena ni nova in sega vse do starodavnih kultur, ki so za ugodno vreme izvajale vse možno od deževnih plesov do žrtvovanja svojih pripadnikov. V zadnjem obdobju smo zaradi konstantnega tehnološkega razvoja ter pogostih neviht in izrednih vremenskih razmer vse bolj priča novim poskusom človekovega spreminjanja vremena. Vendar naj že v začetku opozorim, da so bili vsi te poskusi spreminjanja vremena s strani znanosti označeni za neuspešne in nepopolne.

Večina teh poskusov temelji na principu, ki mu pravimo sejanje oblakov. Princip je sledeč, znotraj oblaka, ogromne gmote vodne pare, »posejemo« majhne prašne delce, kot je na primer srebrov jodid. Ta v oblaku služi kot katalizator procesa kondenzacije vodne pare v vodne kapljice. Z drugimi besedami to pomeni, da s sejanjem oblakov lahko povzročimo dež na določenem mestu in času ter tako preprečimo oblaku, nevihti in dežju, da doseže varovano destinacijo. Pa vendar ni vse tako preprosto, sejanje lahko povzroči tako slabljenje kot ojačenje nevihte. Že v 60-ih letih prejšnjega stoletja med vietnamsko vojno je princip sejanja oblakov uporabila ameriška obveščevalna služba CIA ter poskušala ustvariti umetni monsun, ki bi divjal nad območjem sovražnikov. Poskus se je izkazal za veliko polomijo. Isti princip je uporabila Kitajska pred začetkom poletnih olimpijskih iger v Pekingu v letu 2018, da bi preprečila slabo vreme tekom tega športnega spektakla. Že res, da na otvoritveni prireditvi v Pekingu ni deževalo, vendar kot kaže, so Kitajci imeli le nekaj sreče. Ni še popolnoma jasno, ali ima sejanje pozitiven ali celo negativen vpliv na spreminjanje vremena. Danes večina razvitega sveta ne podpira tovrstnega vplivanja na vreme kot učinkovit obrambni mehanizem proti izrednim vremenskim razmeram. Tudi najvišja strokovna institucija za meteorologijo ARSO temu nasprotuje. Kljub temu v Sloveniji smo še vedno fenomen, saj naše ministrstvo za kmetijstvo iz državnega proračuna financira jalovo obrambo proti toči v Prekmurski regiji, ki jo izvajajo v Letalskem centru Maribor. Vnovič prevladajo politične in nestrokovne ideje, ki prebivalcem dajejo lažno upanje in pobirajo denar.

Kljub povedanemu je znanstvenikom v zadnjih letih uspelo narediti večji preboj na samem spreminjanju vremena, vendar doslej zgolj v majhnih dimenzijah v nadzorovanih okoliščinah v laboratoriju. Nov princip je v bistvu nadgradnja principa sejanja oblakov, ampak ne s prašnimi delci, ampak z izjemno močnimi laserji, laserji moči, ki so enake skupaj kar tisočim jedrskim elektrarnam. Ideja je, da bomo z laserji, ki jih je enostavno usmeriti, v prihodnosti sposobni umetno sprožiti strelo, dež ter celo ustvariti ali uničiti meglo. Vendar kakor kaže nas do te prelomne tehnološke točke loči vsaj še 100 let. Ta točka bo pomenila tudi prehod v novo dobo civilizacije.

Če sem prej kritiziral ljudi, ki si delijo enako prepričanje o vzrokih nevihte v Črnomlju s Civilno iniciativo Modro nebo, je prav, da argumentiram svoje stališče, saj bi bil v nasprotnem primeru moj argument enak njihovemu – ničen. Moja trditev je sledeča, človek zaenkrat še ni sposoben spreminjanja vremena. Zakaj? Prvič, oblaki ne morejo nastati iz ničesar, ampak se formirajo nad ogromno vodno gmoto, morjem. A si predstavljate, koliko energije morate vložiti v lonec vode, da bo celotna voda izparela? Koliko energije je potemtakem v oblaku, polnem vodne pare? Sejanje oblakov namreč ni mogoče, če že v začetku ni oblaka, ki ga bomo posejali. Svoj drugi argument bom gradil na temeljnem zakonu fizike – zakonu o ohranitvi energije. Vse življenje, gibanje in dogajanje žene energija. Če veter piha, potem je energija vetra, energija premikanja zraka, morala priti iz nekje. Bistveno se mi zdi, da imamo občutek o količinah te energije in energije, ki jo je človek sposoben nadzorovati. Že manjša nevihta ima več energije kot atomska bomba, kar je zaenkrat edino človekovo orožje, ki se lahko po količini energije sploh približa neizprosnosti narave. Podrobnejšo analizo z izračuni in primerjavami najdete s skeniranjem kode QR. Branje analize priporočam le bralcem z dobrim srcem, dobro mero radovednosti in željo po učenju.

Po napisanih čez tisoč štiristo besedah, sem se tudi sam zamislil nad njihovim, globljim pomenom. Ugotovil sem, da kot človek ostajam majhen in odvisen od njene čudovitosti in besa – narave. Najverjetneje ne bom nikoli dočakal dneva, ko bom lahko nekam odpotoval, brez skrbi o vremenu. Saj še zdaleč nisem sposoben opravljati niti tako vsakdanje stvari kot napovedovanje vremena, kaj šele spreminjanje tega sebi v bran, a kaj šele v prid. Preden bom sposoben narediti naslednji korak, bom moral najprej rešiti lažje probleme, naučiti se bom moral živeti v sožitju z ljudmi in šele nato z naravo. Kajti nič mi ne pomaga razvozlati naravo, če sam živim z ljudmi v vojni, sovraštvu – v peklu, kot bi rekel Sartre. (Da, v članku o znanosti sem omenil književnost.)

Povezava do analize TUKAJ.