Zvitica spomlad 2018: Nastasja Schweiger - Kolajna za belokranjske anonimneže

Se i vi kdaj spomnete, kk je blo, ko smo bli dca? Ne znam za vas, a ja sm svoje leto dougo cajta delila na pu, na dobre i na slabe dane. No, na slabe tuk, kuk so lhko bli slabi za eno obično dete, keremu je bla edina i največja briga ‒ šula. Logično, da so bli za fsakega undej najhujši uni mesci od septembra pa do junija. Vsako jutro je ob sedmih vjutro drgnla moja rdeča budilka z Madžarske, ki sm jo dostkrat kao pomotoma ignorirala i sm z enim klikom poklopla i spala dalje. Še dobro, da je že tkrat obstajal dremež, ki je bil malo drgačen, ko dns na telefonu, ki petkrat zazvoni i obupa nad tabo. Ta moj dremež je biu na dveh nogah i je tuk dougo časa drgnu, dok nism bla na vrhu šteng pred šulo. Budna i razbujena. Kaj bi brez starih mam! Ne rabim vam ni govorit, kako praznovajne je blo, ko je pršu un 24. junij i končno je blo konc teh domačih nalog, učitlce so nehale težit i še fsak dan je biu, ko da bi bla sobota. Ni minilo dana, da se mi dca ne bi vni družli, se lovili, zabavali i igrali – igrali predvsem skrivalnce. Nam je blo to najbulše, skrivali smo se po celem Črnomli, od Čardaka pa dol do Loke. Bli smo f fsakem grmu i za vsako šupo. Občutek je bil vrhunski, ko da bi se izbrisali iz Zemle, ko da smo ostali f čisto svojem sveti, sami s sabo i s svojimi mislimi. Ostali ludi, ki so šli mimo, niso znali, kje i kdo smo bli, zt smo jih lhk skrivaj opazovali i čakali, da nas kdu najde …

Če bi dns fprašala pofprečnega Belokrajnca, če se še kaj igra skrivalnce, bi mi reku, da če se mi je zmejšalo, ko dostkrat radi rečejo stari Črnomalci. Reku bi mi, da kk se upam to spraševat, da on nima cajta za take oslarije, da so to dčje stvari, on je pa odrasl. Odrasl, ki ma svoj da, odrasl, ki se ne boji samega sebe i odrasl človek, ki nima cajta ni zadihat, kaj se šele igrat i skrivat.

A ko bi blo vsaj tko! Če je smučajne slovenski nacionalni šport, so skrivalnce regionalna igra Belokrajncof. A ko bi fsaj šlo za prave skrivalnce, gre se za olimpijsko disciplino novodobnih skrivalnc, za virtualne skrivalnce, kerih žrtf i rabl je bil že marsikdo, ki to bere. V Beli krajni mamo nemalo portalof, ki so namenjeni objavam o dogodkih pr nas, o samem dogajanju, o razmišljanju ludi, pritožbah, pohvalah (ki so bul privid ko realizacija), a preberemo lahko bogme i o tem, kaj se je dogajalo na zadni občinski seji al pa v 1. C na tehničnem dani. Jasno je, da je informacijska era, ki je obkolila svet, zajela i našo malo deželo na sončni strani Gorjancof. F tem ni nič slabega, baš nasprotno, treba it s cajtom nprej i se modernizirat, a prelepo bi blo, če bi se tu končalo. Te portali so ratali i tekmovališče, pravi olimpijski stadion za že omejnene anonimne skrivalnce v disciplini komentiranje pod članki, ob kerem bi i starim Grkom narasu pritisk do Olimpa i nzej. Brez repa i glave, brez glave i repa. Naj karikiram z izmišljenimi primeri, ki bazirajo na resničnih dogodkih.

V Črnomlju že petič jubilejna dobrodelna prireditev za socialno ogrožene.

PETERVETER: rejš bi griček zrihtali da bi lahko prva vrsta pelala, svoje peske na stranišče,,.

ABCČDE: Treba bi spet,, kak protest organizairat, da pokažemo kdu je glavn;;;..

BELIROBČEK: Nekar ti meni nakladat. Ki si bil leta 1991?

Metliška pevka posnela videospot.

IVANČEK: Če ne bi komunisti v preteklosti prevzeli oblasti bi blo dns drgač………

SOSEDA: Kaj se ti oglašaš, belček?

BELIKRANJEC: Rozman se v grobi obrača. Spet rdeča!

Otroci v Semiču sami prepleskali šolo …

PROTI: o migrantih ne bo nihče nč napisal? hudič ma mlade, prhajajo, zt rihtajo šokarijo

VIDEKBREZSRAJČKE: bojte se zavistnih in škodoželjnih ljudi,,,,ti naredijo največ škode in ran,,,takih ki se nikoli ne zacelijo....

IZI: Pol pa vučitli protestirajo, lePo vas prosim, še plaačlt bi mogloi bogi dci, da names nih delajo,,,,,,,

Po Kolpi s čolnom iščejo pogrešanega.

DRAGATUŠ: vi viničaki neznate slovnsko govorit

MICI: Ti pa ne znaš pisat!

DRAGATUŠ: Kdu je tebe rodu al pa dobu,,, Mici,,, UN se je osreču

Mladi bi radi ostali in delali v Beli krajini.

IKEBANA: Čimprej vn!!! V tujino, le vkup, le vkup, uboga gmajna! Tu nimate kaj delat, lhk sm auspuhe švasaste pa hišce zlagaste..

ROŽA: Kdaj mislijo pristojni travo pokosit pred šolo? ttta teden je 4 cm naraslaaaa.

SNEŽKO: Kaka trava, Rožica, snega niso skidali lansko zimo!!!!!!!!!! Nam davkoplačevalcem pa gnar pobirajo, sram vas bodi, nčkoristneši.

Človek se ob takih komentarih zamisli. Globoko zamisli. Oziroma še več, podvomi v slovenski izobraževalni sistem, v Marijo Terezijo, ki je uvela obvezno šolstvo, v vs primitivizem tega sveta i borbo za emancipacijo človeka od prazgodovine. Ki se je zgubila empatija, človeškost, spodbuda i sram, belokranjski skrivači? I zkej povsod zavist, škodoželnost i pesimizem? Z iznajdbo interneta, socialnih omrežij, aplikacij i vsega, kar pride zdravn, je anonimno komentirajne ratalo olimpijska disciplina v panogi virtualnih skrivalnic, vsakodenevni ritual ludi, ki se vztrajno skrivajo za zaveso resnice. Prikrivajo lastno identiteto, zamolčujejo svoje mnenje i samega sebe. Take osebe niso sposobne stat za svojimi besedami, za njih odgovarjat i se z njimi soočat.

Mladi, mi smo sprememba, nov veter. Nekdo, ki razmišlja s svojo glavo, nekdo, ki stoji za svojimi besedami i nekdo, ki živi z odprto glavo. Bojmo drugačni, bojmo nova i svetlejša prihodnost za Belo krajno.