Zvitica spomlad 2018 - Neža Steiner: 8. marec – Mej si rožo, čem pravice

8. marec al praznik žena je začela stafka več tavžnt tekstilnih delafk, ki so hodle čez mesto i protestirale proti takratnim delovnim pogojem. F čast tem dogodkom, ki so trajali več ko eno leto, je v Združenih državah Amerike ratau nacionalni dan žena – 28. februarja 1909. Pol je ta en dan sprožu mednarodno gibanje. Na ta dan so bli fsepovsod po svetu protesti, ko se je v družbi pojavla potreba po iskanju pravice i izpostavljanju krivic. Dostkrat so ble vodilna sila teh gibanj baš ženske. Ta gibanja so kdaj rezultirala isto v vlkih stavkah na delovnih mestih. Tk da, al govorimo o bojih za bulje delovne pogoje al o bojih za volilno pravico, skus so meli taki protesti mednarodni vpliv.

Kljub neverjetnim zgodovinskim dosežkom ne smemo mislit, da je tega boja konc. Še skus je na dostih področjih potrebna izboljšava – med njimi seksizem i spolno nadlegovanje na fseh nivojih družbe. Proti temu je blo v Ameriki začeto gibanje, kermu se reče #metoo. Šele zdej je tako gibanje doblo svoj pečat. Izpostavlja spolno nadlegovanje žensk, moških v manjši meri, ki so bli prisiljeni podleči pritiskom s strani folka na višjih položajih ko oni sami. Prisiljeni so bli zadržat svoje izkušne zase, zt ki bi govorjenje o temu v javnosti, pomenlo konc njihove kariere. Kot hujo posledico pa javno izpostavljanje za sabo prinese javni linč. To gibanje je spodbudu boj proti spolnemu nadlegovanju v Hollywoodu, dejansko pa je razgalil ta problem f celi družbi. Končno se je o tem začelo dost govorit i sprejet dejstva, da to je velka rak rana fsake družbe. Pazljivi pa mormo bit, da ne hitimo fsakega človeka v isti koš z najslabšimi.

V bistvu je mednarodna skupnost polna pozitivnih primerof moči gibanj za ženske pravice. Ta gibanja se odvijajo še dns. So pa v določeni meri zgubla svoj pomen. Kolko žensk med vami zna, kaj pomeni 8. marec? Je to smo dan, ko vam nekdu – druga polovica al naklonjena oseba – da rožo al čokolado? Se tega dana dejansko veselimo smo zart sladkanja? Nekak se mi zdi, da je temu tk. Dostkrat čujem kometare, da se fant letos ni spomnu dat rože al nekak drugač izkazat pozornosti. Je pa res, da se fsakemu fajn vidi, če se kdo spomne nate. Smo to naj naredi kter drug dan. Ne rabi dan to zahtevat. Ne rabi bit 8. marec izrabljen za kazat naklonjenost v nekem osnovnem smislu. Ti je ta roža zrihtala delovne pogoje, ki jih maš zdej? Ti je roža zrihtala spoštovanje? Volilno pravico? Ne, itak, da ni. Priskrbeli so jo protesti i boji na ulicah. Tam, ni bil ni blizi. Ko da ni dost, da drugi kažejo nespoštovanje do tega dna, to delamo i ženske same, ker ipak ne zahtevamo tega spoštovanja. Ni čudno, da si pol Študentska organizacija Univerze v Ljubljani privošči, da 8. marca zrihta šoping izlet, ki naj bi bil najbulja terapija za ženske na ta dan. Ta dogodek ni nč drugega ko družbeno ohranjanje stereotipov o ženskah. Da, na začetku 20. stoletja so stafkale i protestirale tekstilne delafke, ampak stafkale so kontra nehumanim delovnim pogojem. V Sloveniji pa ne znamo protestirat niti proti takim banalnim dogodkom, ki ženske zreducira na plehka bitja, ki mislijo samo na svoj videz. Noben ne pričakuje, da ratamo sufražetke čez noč, smo več ko rožo na 8. marec, pa moramo zahtevat same. Namesto nas ne bo nobeden zahteval spoštovanja. Je pa res, da tega spoštovanja ne smemo iskat v iskanju pomilovanja i igranja žrtve. Čem reč, nekarmo delat spradačine is 8. marca, ki pol bulje, da ga ni.