Vsake tulko cajta si je dobro natočit čistega vina, se pogledat v ogledalo i malo premislit o sebi, tak ko so se i vsi dobri ljudi pred nami. Dns si bomo i mi natočili deci črnega i se zamislni nad svetom okuli nas. Al fse to v belokranjščini, da ovekovečimo ta trenutek enega med prvimi članki o znanosti v tem jeziku. Ste se kdej fprašali, kero je ena izmed najbuljših stvari, ki jo je odkriu človek? Ena izmed teh je sigurno ogenj, a druga – ogledalo. Čaki malo, kak je lahk ogledalo tk pomembno ko ogenj, sej ne moremo nč z njim? V resnici je ogledalo eno naših najpreprostejših, a i najbul učinkovitih orodij. Zak pa? Zat ki nam skorej skus pokaže na krivca naših težav, a i hkrati nakaže, kje iskati rešitev. Da, največkrat je krivec za naše probleme un v ogledalu i tam moramo začet iskat rešitve, zat ki edino tak način opazovanja našega odseva omogoča, da zrastemo, zmagamo i gremo dalje buljši. To razlog bom pokazau na primeru znanosti.

Kje pridejo znanost i ogledalo skup? Da lahko odgovorimo na to, se moramo spomnit, kaj znanost sploh je i kak se razvija? Znanost v svojem bistvu je smo ogledalo narave i vesolja okuli nas, edini problem je, da je treba to ogledalo še naredit. Zt ki ljudi ne znamo naredit popolnih stvari v prvo, delamo to po principu kamen na kamen palača, zrno na zrno belokranjska pogača, i to tak da vsak znanstvenik doda al pa odstrani enga al pa več kamnov znanosti. Al vsem znanstvenikom je jasno, da prvo kaj rabimo so dobri temelji. I če so temelji dobri, pol je vse dobro i lahko gradimo dalje. Tu se pa skriva še eno ogledalo. Poved, ki daje pomen znanosti: »Če se teorija ne sklada z eksperimentom, pol ni praf.« Niti ni važno kdu si, niti kulk si pametn al pa kko lepo si to teorijo napisau, če se ne sklada, nimaš praf. I vsak pametn znanstvenik zna, da mora iskat napako pr sebi, ne v vesolju.

Ta cajt pa mam občutk, ko da mi nekdo ruši te temelje, temelje, ki smo jih gradili več taužnt let – dns se bul gleda kdu kaj reče, ne pa na kaj reče. Posledično ma večji vpliv na družbo, kaj reče una starleta, un politik al pa reper, ko pa un, ki zna kaj govori. Zarad prevlke blaginje, ki jo živimo, smo zaspali i začeli pozabljat na stvari, ki so nas prpeljale do sm. Zt pa mamo zdej poplavo vsakojakih zagovornikov ravne Zemlje, nasprotnikov medicine, šlogarov i ostalih prodajalcov mgle, ki dvomijo v znanost, jo spodbijajo, zanikajo in govorijo o svojih prepričanjih, ne pa opazovanjih. Odki pa meni to zaupanje v znanost, kak lahko zaupam tem, ki smo premetavajo črke i številke i nam delajo muke v šoli?

Prej ko odgovorim, gremo se prvo sprehodit po poti čez čas i se spomnimo na največje dosežke človeka. Piše se:

  • 125 taužnt let pred Kristusom, ko človek odkrije skrivnost ognja i začne dobo kuhanja hrane;
  • 3500 let pr. K., ko nekdu dobi idejo o okrogli stvari, kolu, i za skus spremeni način kak potujemo;
  • 300 let pr. K., ko kitajski učenjak pogrunta, da se železna igla zmrm obrne v isto stran, naredi kompas i za skus podaljša naša potovanja;
  • 50 let našega štetja, ko rimski znanstveniki nardijo prvi beton, palače, akvadukte i tk postavijo temelje civilizacije, dobesedno;
  • 200. leto, ko na Kitajskem nardijo belo podlago – paper -, na kero lahko za skus shranimo našo pamet;
  • 1290 let po Kristusu, ko učenjaki v Italiji zložijo dve steklene leče i izumijo očala, predmet, ki je zaslužen za vlko povečanje človeške inteligence v naslednjih stoletjih;
  • leto 1439, ko nemški zlatar Johannes Gutenberg zloži več črk skup, jih prtisne ob paper i izumi prvi tiskarski stroj, tak da je lahko vsak človek meu vpogled v zakladnice znanja – knjige;
  • leto 1712, ko skup zbrani investitori i odvetniki z dvomi i upanjom gledajo rokodelca Thomasa Newcomena i živčno čakajo na prve premike njegovega desetmetrskega parnega stroja, ki se požene i za skus spremeni industrijo, trgovino i promet;
  • 18. stoletje, ko Benjamin Franklin razvozla uganko strel, si jih podredi i ustvari prvo elektriko, temelj za začetk modernega sveta;
  • 1796 po K., ko angleški doktor Edward Jenner ko prvi pogrunta cepljenje - način, kak premagat bolezn še prej, ko jo dobiš, - i tak konča agonijo umiranja in propadanja civilizacij;
  • leto 1876, ko Alexander Graham Bell v svojem laboratoriju izumi napravo, ki je bla sposobna poslat človeški glas na drugo stran kontinenta, i s tem povezau vse ljudi tega sveta;
  • leto 1885, ko se v delavnici Karla Benza dvigne kulturna i družbena ikona prvi avto, ki za skus ne transformira smo prometa, ampak še način življenja modernega človeka;
  • 1928 po K., ko Alexandre Fleming po pomoti odkrije protibakterijsko snov, ki ji reče penicilin, i sproži dobo odkritij antibiotikov;
  • leto 1947, ko so tri znanstveniki Shockley, Brattain i Bardeen v Bellovih laboratorijih odkrili tranzistor, polprevodniški element, ki je računalnik spravu iz hiše v naš žep;
  • 1974 leto, ko na svet pride prvi osebni računalnik Altair, ki lahko vsakemu človeku nadgradi sposobnosti i mu poveča produktivnost;
  • še leto zadnjega odkritja, 1990, ko Tim Berners Lee izumi WWW i vse računalnike na svetu poveže v eno omrežje, na kerega sm povezan i ko pišem ta članek.

Zarad teh dosežkov verjamem v znanost, zt ki te govorijo o trdih temeljih znanosti, našega ogledala narave i vesolja. Ironično je, kak nasprotniki znanosti širijo svoje ideje preko orodij, ki jim jih je ta podarila. Rad bi, da se vsake tulko pogledamo v špegl i se poklonimo pravim herojom. Naj se znanost vkorenini v kafanske priče, v mladino, naj ona usmerja razvoj naše države i družbe, naj mediji raje ko gluposti v resničnostnih šovih i na estradi objavljajo novice, kak so naši znanstveniki odkrili prevodnost superprevodnega materiala i kak smo zarad znanstvenikov bližje spreminjanju vremena. Tak, v takem svetu bi rad živu.