Knjižnica kot dnevna soba Metlike, a le v ustreznih prostorih

V okviru strateškega načrta Ljudske knjižnice Metlika za obdobje 2024–2028, ki je osnova za načrtovanje in širitev knjižnične dejavnosti v metliški občini, želijo s kakovostjo storitev in zadovoljnimi uporabniki doseči poslovno odličnost. Zato bodo svoje aktivnosti v naslednjih letih med drugim usmerili v pridobitev ustreznih prostorov za knjižnico, razvoj uporabniških storitev, izboljšanje kadrovske zasedbe ter izobraževanje in motiviranje zaposlenih.

"Naša vizija so ustrezni prostori in storitve v skladu s strokovnimi usmeritvami ter pričakovanji, potrebami in zahtevami uporabnikov. Strokovno usposobljeni, kompetentni in motivirani zaposleni želimo ohraniti prijazno knjižnico, ki bo svojim uporabnikom še naprej dvigovala kvaliteto življenja, omogočala izobraževanje in izpolnjevanje prostega časa. Prizadevali si bomo naše storitve približati najširšemu krogu prebivalstva, prepoznavni želimo biti v našem lokalnem, pa tudi regionalnem, slovenskem in evropskem okolju, kar nam je že uspelo s projekti, kot so Romi, povabljeni v knjižnico, Modra polica, mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad, itd.," je v strategiji zapisala direktorica knjižnice Marta Strahinić.

V prihodnosti želijo postati "tretji prostor" oziroma "dnevna soba Metlike". To pomeni, da je knjižnica kraj, kjer je vsakdo dobrodošel in se tam dobro počuti. Za dosego tega cilja pa so poleg storitev in projektov, ki jih razvijajo, potrebni tudi novi, večji in bolj funkcionalni prostori ter oprema.

Strateške cilje knjižnice so razdelili na šest področij: knjižnična zbirka, storitve, domoznanstvo, sodelovanje, partnerstvo in promocija, kadri in delovni procesi ter prostor, oprema in knjižnična mreža. Prav reševanje prostorske problematike je eden ključnih ciljev, saj se Ljudska knjižnica Metlika iz leta v leto sooča z večjo prostorsko stisko, še zlasti v čitalnici. Površina knjižnice se namreč že od leta 1997 ni spremenila. Več kot petina knjižničnega gradiva tako ni več v prostem pristopu, temveč v začasnem in neprimernem arhivu, kar je slabo za obrat zbirke. V prihajajočem obdobju bodo zato vse napore usmerili v obnovo in širitev knjižnice v stavbi na Pungartu, dolgoročno pa v iskanje novih, celostnih prostorskih rešitev, tako za knjižnico kot kulturni dom. Knjižnica kot "tretji prostor" namreč po besedah Strahinićeve potrebuje infrastrukturo in opremo, ki ta cilj podpira.

V zadnjih letih sicer beležijo nenehno rast števila obiskovalcev in izposojo knjižničnega gradiva s strani vseh starostnih skupin uporabnikov. Še posebej jih veseli povečan obisk mladih družin, ki se v knjižnici zadržijo dlje časa ter tam ustvarjalno preživijo svoj prosti čas. Knjižnica beleži okrog 1.700 aktivnih članov, ki so si v lanskem letu vsaj enkrat izposodili knjižnično gradivo. Sicer je v knjižnico včlanjenih 2.364 članov.

Knjižnica se sicer že vrsto let sooča s hudo prostorsko stisko, še zlasti v čitalnici. Ker na knjižnih policah zmanjkuje prostora imajo iz leta v leto več gradiva v arhivi, kar pa je slabo za obrat zbirke. V knjižnici zato podpirajo vse rešitve za omilitev prostorske stiske. Še posebej so naklonjeni ideji, da se za potrebe knjižnice čim prej obnovi stavba na Pungartu, hkrati pa se dolgoročno razmišlja tudi o celostni rešitvi tako za knjižnico kot metliški kulturni dom.