Iz mojega mehurčka (19)

Spet sm pozabla

Uh, ura je 13 minut do polnoči i nekaj mi reče naj pogledam kdaj bi mogla blog oddat. Pm, jutri. Temo sm mela že dolgo zbrano, ker sm se z njo res dosti srečevala na “dopustovanju” v Sloveniji. I pol ti začne dete driskat i ti je to edina briga. Vse do 13 minut do polnoči. Najmanj resna pisateljica Odeon blogov, a nečm se “predat”. Lepo mi je z vami delit moje življenje. Peščici ljudi je zanimivo prebrat moje bloge. Tk da, peščica; še malo pa bom nardila prvi merch!

Vglavnem, htela oziroma pisala bom o cestah v Beli krajini. Pa tudi Suhi, če temu lahko sploh rečemo cesta. Da živim v Beli krajni i da se nikdr ne vozim iz nje, kupla bi si nekega Twingića. Alpq morda rajši Zetora. Od Metlike do Primostka je cesta tak razdrapana, da v eni točki misliš, da si na morju i voziš jet ski-ja po baš razburkanem morju. Po Metliki sm bolj malo vozila, a to kaj sm se, sm kr dala tempomat na 40, da nebom kje šla prehitro. Mimogrede, ja sm res priden šofer (po mojem mnenju), v naselju vozim skos okrog 50, izven naselja 93, na avto cesti 135, skoraj vsakemu pešcu se vstavim, i tk dalje). Ful sm strpna i nikdr ne zgubljam živcov, če se nekdo jajca alpa vozi, ko budala. Mislim, ni mi kul, če nekdo mene ograža alpa ne gleda okrog sebe i se vrine v promet. Pol popiskam, ampak ne zat, ki se čem kregat nego mi je malo dosadno pa zbudim te sanjače. Zadnjič se vozim po Zagradcu i nek genij v črnem Audiju je meu tako potrebo, da me prehiti, da je šu rajši kontra v krožno, da je lahko pol zvečer lažje zaspau. Pol en drugi genij v rdečem vozilu se je odloču, da je ful pametno prehitevat, že prehitevajoče se vozilo (torej ja sm prehitevala rdeč avto, rdeč avto je začnu prehitevat tovornjak- ta se je vozu manj kot 50), še sledite? I uni ki vozite automatika alpa ste dobri šoferi, nerabite dougo, da pridobite na hitrosti. Torej ja prehitevam ta avto s hitrostjo okrog 80 iiiiiii genij mi krene pod nos z neznam, 45. Ma bla sm v takem šoku nism znala kaj, nism ja tu nek izkušen šofer, da bom znala ukrepat. Kaj sm nardila? Bremzala i krenla levo na travnik (po moji logiki je blo najbolj važno, da se čimprej vmaknem iz levega pasa, a desno i naprej nism mela kam). Da sm bla pametna mela bi kamero na avtu i se mu zabila v rit. Whatever, ja izkušen šofer sm tk lepo pristala na travo, da avto ni praske ni dobu. Res sm mela srečo. Vsedem se nazej za volan i krenem dalje, i vidim, da nism prava, srce mi razbija, podoživljam sceno, pametno se odločim, da se vstavim na parkirišču. I pazte to, še zmeraj obstajajo dobri ljudi, nek šofer oranžnega (delavnega) tovornjaka, neznam kak se temu res reče, odprto majo odzadj za kak pesek pa to, vglavnem prijazen človek se je vozu za mano, me pršu vprašat, če sm v redu, me potolažu, da je vse vidu i da je res ta rdeč avto se vrinu brez, da bi pogledau v špegl. Še je dobri človek poslikau tablico avta i če bi blo kaj škode, bi mela vsaj nekaj v “rokah”. Na žalost sm v unem šoku pozabla vprašat dobrega človeka kk mu je ime, ampak upam, da bo to kdaj do njega pršlo, ta moja hvaležnost!

Po navadi si rečem bolje 5 minut zamudit, ko pa celo življenje, sveče ob cesti me zmeraj zmrazijo, i nebom razumela te potrebe po prtiskanju na gas, res nebom. Ma najbolj me boli, ker najebejo nč krivi. Ja sirota vozim po cesti slalom, ko je sezona žab, da ja ne bi kako zgazla. Na njihovo žalost še skos nimam občutka kje so gume na avtu i pol še zmeraj kako povozim. Alpa kakih 10.

Nazej k Primostku. Tam ko je železniški prehod le redki zmanjšajo hitrost, ponavadi vozijo tam 70 i manj sam uni k cel čas vozijo 70 i po možnosti v tretji (moja tama).

I do Primostka morda še nekak lovi signal, od tam dalje pa ko da se živi jamski život. Še v jami je bulje lovu signal, ko na Vranovičih. Ja sploh neznam kak tam poteka življenje, pomoje majo tam najbolj močno komunikacijo v Beli krajni. Ko čejo kaj napisat na Fejzbuk pride sporočilo šele drug dan. Do konca Vranovičov je treba glede na prehitevanje avtov, verjetno met že hitrost 90, kljub temu, da je tabla i zadnja hiša dokaj kasneje od prvih pospeševanj drugih. Ja se zmeraj potrudim do konca vozit po omejitvi, ki nikdr neznaš kdo bo s traktorom krenu na cesto. Zastava je tudi nevarna, tam se znajo policaji skrit i pol je veselo. I unpopular opinion, ja bi prepovedala razkritje policijskih kontrol, zat ki to pol nekdo vozi ko da mu je zadnje i prilagodi hitrost sam zarad te kontrole. Stari moj, kk glupo. Ne rečem ja zdej unih 10 na uro, verjaem, da se zgodi kdaj, da se zapričaš, pozabiš, nekaj. Takim ne privoščim radara. Mislim nikomur ne privoščim radara, privoščim jim pa spoznanje, kk gadna je lahk kaka nesreča i kk boleče je lahk zgubit prjatla alpa družino. Tk da cmon ljudi, nekarte se vsest za volan, če ste pili, nekarte prehitit v unem ovinku sam zat, ki lahko i gledajte v jebe*a ogledala.

Nekdo vas ma rad.

*merch- imenujemo izdelke, potiskane z motivi in slogani blagovne znamke, ki je lahko umetnik, športnik ali podjetje.