Iz mojega mehurčka (18)
Vigred
Ko zazreš se v nebo in opaziš ptice,
ko zapreš oči in zaslišiš njihovo petje,
ko pogledaš naokrog in vidiš prvo cvetje,
takrat veš, da pomlad nas spet kliče.
In jasno je nebo,
in zunaj je vse bolj in bolj toplo.
In ta vonj, ko cvetje zacveti,
najbolj na svetu mi diši.
Kolpa se razbistri,
pa k sebi vabi ljudi,
vijolice in zvončki po bregovih,
krasijo vaze po domovih.
Dobrodošla vigred spet k nam,
poskrbiš, da narod ni več zaspan!
A tvoja energija nam daje,
čas za nove vaje.
Da od zime se poslovimo,
in v novo poglavje vstopimo.
Naj optimizem pride na plano,
in zaceli staro zimsko rano.
Laura Butaja
Skoraj vedno z nasmehom na obrazu, a kadar ga ni, s krepko stisnjenimi obrvmi in ustnicami. Z iskrenimi in velikokrat preveč v celofan zavitimi besedami, ki pa na koncu vendarle tvorijo smiselno celoto. Z motom nasmejati bralce in željo premakniti kakšno dejansko ali pa zgolj oviro v glavah.
Dobrodošli na mojem popotovanju, kjer boste deležni prigod navihane enaindvajsetletnice, ki se spopada z življenjem in njegovimi izzivi.
Ne zamudite:
Zadnji blogi
Poglejte tudi
