Navaden potrošnik (8)

Življenje v ritmu muzike za ples

Brez muzike bi bilo življenje res pusto. Lahko si predstavljam, da so že pra ljudje, ko so klesali svoje mojstrovine, udarjali v ritmu in si tako popestrili težko delo. Z muziko je zabava zabavnejša, žalost še globlja, ljubezen bolj zaljubljena in ples še bolj divji. »Pleši, kot, da te nihče ne gleda.« Ni je boljše terapije za dušo in telovadbe za telo, kot če te ponese ritem. Na žalost današnja družba bolj »henga« kot »densa«, dušo zdravi pri psihiatrih in telo razgibava na plačljivih zumbah. Obstaja celo pesem z naslovom »We lost dancing« in tudi znani DJ David Guetta je izrazil zaskrbljenost nad obiskovalci koncertov, ki nič več ne »norijo« ampak samo še dokumentirajo.

Muzika ima podobno magično moč, kot luna. Premika nekaj v nas, nas nosi, meša nam glavo in nas vedno znova očara. Kot laik zelo težko razumem kako nastane nov komat oz. kako je možno še kaj novega skomponirat iz vsega sedmih različnih tonov? Zelo dobro pa vem kateri komad bo na moji play listi, že po prvih dveh slišanih tonih.

Slovenci smo zelo samokritični do slovenske glasbene produkcije še bolj pa do filmske. Redki so tisti, ki jim damo priznanje, da so vredni naše pozornosti in da smo kot narod ponosni na njih. Če za dober komad rabim prva dva tona, tako pri filmu rabim prva dva kadra, da vem, da gre za slovenski film. Tako nekako tipično slovensko melanholični so. In slovenska muzika tako tipično kocine ne dvigajoča. Običajno ta občutek najdemo v tuji glasbi in ni nam treba prav daleč čez mejo.

Kljub vsej kritičnosti si moramo priznati, da imamo lepo število pravih ustvarjalcev iz zabavnega sveta in spoštovanja vrednih unikatnih umetnikov. In tako tipično slovensko še vedno ne vemo ali so zvezde ali ne. Še oni sami ne vedo. Mogoče ni glih zvezdniško imeti več služb hkrati, ker tista zvezdniška ne nosi dovolj.

Pred kakim letom je Nipke izdal komad, ki govori o trenutnem času v katerem probamo preživeti. In res je kot pravi, da ne modruje ampak samo opisuje in na zabaven način opozarja. In meni je bil všeč že po prvih dveh vrsticah.

Tvoja revolucija

Ljudi moji neki je u zraku,
že neki časa nismo več na istem vlaku.
Enmu folku se mudi, drug folk bi rad počaku,
en zaleplen je na tleh drug ne more dol z oblakov.

Ja lej, ljudje smo si različni in hvala bogu,
usak fura tale lajf kokr zna u svojem slogu.
Učas vrtimo se u krogu, živimo po katalogu,
se zgubimo pa najdemo, sedimo pr psihologu.

Raziskujemo samo takrt kadr potujemo,
čakamo taprau trenutek in zato zamujamo,
svoj lajf, ker ta čs teče dalje,
sam lajf je neki lepga, ni sam tekma za medalje.

En folk je ful napaljen kadar je u igri mani,
en folk si jemlje resno, enmu folku je use fani.
Kako razmišlat trezno, če od zavisti smo pijani.
Kaj če enkrat za spremembo probamo usi bit na isti strani?

Okol se govori, da prhaja revolucija,
rabmo dobre ljudi, da naprej gre evolucija.
Usakmu geniju so rekl na začetku, da je nor,
ne dovol, da bi te utišal, k te bojo tlačl dol,
kr boš hotu ti vesolje dou bo ti sam spregovor.
To je tvoja revolucija...

Od mejhnga poslušam že, da svet stoji na mladih, sam
kaj k mladi dons radi živimo u ekranih...ja...
Počivamo z možgani, uživamo u hitri hrani, pa
pol k neki nm ne gre po planih rata panika.
Na dlani mamo vse, pa useen najemamo svobodo,
navajeni na to, da ustajamo iz levo nogo.
In zakaj bi člouk se hotu spremenit če se ne da,
laži žvet je po principu que sera sera.

Vidi ga, model spet neki pametuje,
neki pridiga, kao s svojo musko svet rešuje.
Ne, ne, nism ta, js sam model opazujem
in to kr se dogaja opisujem...ej, ej, ej!

Nipke