Pravica do odklopa

Gre za uzakonitev pravice delavca, da v času izrabe počitka in upravičene odsotnosti od dela, ni dolžan biti na razpolago delodajalcu, hkrati pa delodajalcem nalaga dolžnost, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da to pravico zagotovijo.

ZDR-1D določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe, ki se primarno opredelijo v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma ožje ravni. Delodajalec pa bo moral o sprejetih ukrepih pisno obvestiti delavce.

Zakon je določil prehodno obdobje v katerem morajo delodajalci sprejeti ustrezne ukrepe in sicer morajo to narediti do 8.11.2024

Zakon ne določa, kateri so ti ukrepi in bo to prepuščeno delodajalcem, na to pa bodo lahko vplivali tudi sindikati ali sveti delavcev. Zakon namreč določa, da če prdelodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti. Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Obstajajo že številne evropske države, ki so uzakonile pravico do odklopa in tudi določila kako se ta pravica izvršuje. Med drugim je takšna pravica do odklopa poznana tudi v Sloveniji in sicer v Kolektivni pogodbi časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti. V 13. odstavku 17. člena prej navedene kolektivne pogodbe (ki se nanaša na delo na domu) je namreč določno, da morata delodajalec in delavec v pogodbi o zaposlitvi natančno določiti čas, v katerem mora biti delavec na razpolago delodajalcu po telefonu ali elektronski pošti, izven tega časa se delavec ni dolžan javljati ali odgovarjati delodajalcu (pravica do odklopa).

Kršenje zagotavljanja pravice do odklopa je sankcionirano z globo in sicer zakon določa, da se z globo od 1.500 do 4.000 eurov kaznuje delodajalec: pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s 142.a členom ZDR-1.