Prodaja hiše na javni dražbi

Opisano situacijo ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 210. členu, ki pod določenimi pogoji in za določen čas omogoča dolžniku, da še naprej biva v stanovanjski hiši ali stanovanju, ki je bilo prodano na javni dražbi.

ZIZ določa, da ima dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, ma pravico stanovati v tej hiši oziroma stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje. Vendar pa ne gre za avtomatizem. Dolžnik mora, da bi obdržal pravico do stanovanja na sodišče, ki vodi izvršbo podati predlog, da obdrži pravico do stanovanja. Predlog mora vložiti v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, če je dražbeni narok pred potekom tega roka, pa najkasneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi, na kar ga sodišče opozori v sklepu o izvršbi. Če dolžnik takega predloga ni podal ali ga je podal prepozno sodišče o njem ne bo odločalo.

Če sodišče predlogu ugodi, je dolžnik dolžan od dneva izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dalje dolžan plačevati najemnino za profitno stanovanje. Če se kupec in dolžnik o višini najemnine ne sporazumeta, jo določi sodišče v nepravdnem postopku.

ZIZ pa določa tudi izjeme, ko dolžnik nima pravice do bivanja v prodani hiši ali stanovanju. Takšne možnosti nima, kadar sta družinska stanovanjska hiša ali stanovanje prodana v izvršilnem postopku zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za izgradnjo oziroma nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ali zaradi izterjave zemljiškega dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju, ali zaradi izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika s prodajo posameznega dela zgradbe v etažni lastnini.