Preverite, kako zdravi ste v vaši občini

Telesna pripravljenost in prekomerna prehranjenost otrok sta se po podatkih za leto 2022 začeli počasi vračati k vrednostim pred pandemijo covida-19, kažejo posodobljeni podatki NIJZ o zdravju prebivalcev v občinah. Na splošno je bilo v letu 2022 kazalnikov izboljšanja več kot tistih, ki so se poslabšali. Še naprej narašča bolniška odsotnost.

“Pregled podatkov kaže, da nas je bilo v letu 2022 nekoliko več, postali smo še malo starejši, bolj izobraženi in delovno aktivnejši. Ob tem smo nekoliko shujšali, bili več bolniško odsotni in se posluževali več pomoči na domu. Ponovno smo zabeležili zmanjšan vpliv alkohola na naše zdravje. Na splošno je bilo kazalnikov, ki so se izboljšali, več kot tistih, ki so se poslabšali,” so ob objavi podatkov pod skupnim naslovom Zdravje v občini 2024 povzeli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Ob tem so poudarili, da kazalniki na letni ravni ali v večletnih povprečjih vključujejo podatke leta 2022, izjema so kazalniki o novih primerih raka, ki vključujejo podatke do leta 2020.

Med kazalnike, ki kažejo na izboljšanje zdravja, spadajo omenjeni glede telesne pripravljenosti in prekomerne prehranjenost otrok. Podatki kažejo, da je 89 občin izboljšalo kazalnik telesnega fitnesa otrok. Kazalnik deleža prekomerne prehranjenosti šolskih otrok se je izboljšal v veliki večini občin, in sicer v 196 občinah, tako da se je skupna vrednost kazalnika na ravni Slovenije izboljšala za 13 odstotkov.

Tako je bilo lani že 73 občin boljših od slovenskega povprečja, leto pred tem je bilo takih 65 občin. Ob tem se je krivulja prekomerne prehranjenosti otrok po dveh letih ponovno obrnila navzdol, so poudarili na NIJZ.

Podatki kažejo tudi na povečano varnost v cestnem prometu. Že osmo leto zapored se zmanjšuje stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah, prav tako se je nekoliko zmanjšal delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. Enako ugodno se zmanjšujejo tudi bolezni, ki jih neposredno pripisujejo alkoholu.

Nadaljuje se trend zmanjševanja števila primerov hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih. Beležijo tudi nekaj manj primerov hospitalizacij zaradi možganskih in srčnih kapi, manj je bilo zlomov kolka pri starejših osebah, nekoliko se je zmanjšalo tudi število prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni.

V letu 2022 se je, po presežni umrljivosti zaradi covida-19 v prejšnjih letih, zmanjšala umrljivosti prebivalcev, prikazana po občinah stalnega bivališča. To se odraža tudi pri posameznih vzrokih umrljivosti, tako pri zmanjšani umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, rakavih obolenj in samomorov, so izpostavili na NIJZ.

Stopnje novih primerov raka so v letu 2022 nekoliko padle, predvsem na račun raka želodca ter raka debelega črevesa in danke.

Na drugi strani nekateri kazalniki kažejo na slabše zdravje. Med drugim NIJZ v devetletnem trendu opaža stalno naraščanje bolniške odsotnosti, ki je v letu 2022 ponovno narasla za skoraj 12 odstotkov. Sicer pa se je število dni nezmožnosti za delo na zaposlenega v primerjavi z letom 2016, ko so prvič objavili kazalnike na ravni občin, v povprečju zvišalo s 13 na 22 dni.

Bolniška odsotnost je v bila letu 2022 v 134 občinah nad slovenskim povprečjem, pri čemer se je stanje poslabšalo v kar 175 občinah. Za primerjavo, v letu 2021 je bila bolniška odsotnost nad slovenskim povprečjem v 127 občinah.

Za 5,4 odstotka se je povečalo število prejemnikov pomoči na domu. Po večletnem pozitivnem trendu zmanjševanja prejemnikov zdravil zaradi duševnih težav so v letu 2022 ponovno zabeležili rahel porast, in sicer za 0,3 odstotka. Udeležba v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka se skoraj ni spremenila.

In kakšni so kazalniki zdravja v treh belokranjskih občinah? V nadaljevanju povzemamo ključne ugotovitve za posamezno občino.

KAZALNIKI ZDRAVJA V OBČINI ČRNOMELJ:

Zdravstveno stanje in umrljivost

• Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 20,5 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 21,7 dni.
• Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
• Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,0 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji prav tako.
• Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 7,0 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
• Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
• Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 17 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

• Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
• Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,1.
• Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
• Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 66,3 %, v Sloveniji pa 63,4 %.
• Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,0 %, v Sloveniji pa 71,4 %.

KAZALNIKI ZDRAVJA V OBČINI METLIKA:

Zdravstveno stanje in umrljivost

• Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,8 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 21,7 dni.
• Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
• Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,4 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,0.
• Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 4,7 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
• Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
• Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 17 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

• Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
• Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,8 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,1.
• Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
• Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 60,0 %, v Sloveniji pa 63,4 %.
• Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 68,5 %, v Sloveniji pa 71,4 %.

KAZALNIKI ZDRAVJA V OBČINI SEMIČ:

Zdravstveno stanje in umrljivost

• Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 24,0 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 21,7 dni.
• Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
• Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,1 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,0.
• Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 7,2 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
• Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
• Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 14 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

• Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
• Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,8 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,1.
• Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
• Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 72,7 %, v Sloveniji pa 63,4 %.
• Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 69,9 %, v Sloveniji pa 71,4 %.