Metliška (z)godba, 5. del

Po 2. svetovni vojni, v času SFRJ, so godbi vrnili izposojene inštrumente, ki pa so bili izrabljeni in pokvarjeni. Nekaj se jih je tudi izgubilo. Metliški godbeniki sprva niso imeli volje igrati, a so na prigovarjanje domačinov in nove oblasti pričeli razmišljati, da bi godbo obnovili. Ko je član godbe Mirko Trampuš popravil nekaj inštrumentov, je kapelnik Ivan Drobnič aprila 1946 le spravil skupaj peščico starih godbenikov. Prvič so nastopili 26. aprila zvečer ob kresu na Veselici.

Delovanje v prvih povojnih letih je potekalo v težkih razmerah. Godbeniki niso imeli primernih inštrumentov, uniform in muzikalij, bili so brez denarnih sredstev. Ker je bil stari kapelnik Drobnič prezaposlen s poklicnim delom v zemljiški knjigi, je naraščajnike učil Silvo Mihelčič. Mihelčič je aprila 1947, ko je Drobnič za stalno odložil taktirko, prevzel kapelniško mesto.

Leta 1951 je godba nabavila 18 rabljenih glasbil od razpadle godbe iz bližine Ilirske Bistrice. Godba je kljub finančnim težavam uspešno nastopala na raznih proslavah, otvoritvah in praznikih. Do leta 1959 so bili godbeniki brez enotnih uniform. Nove so končno oblekli s podporo občine Metlika, Kmetijske zadruge, Splošnega trgovskega podjetja in tovarne Novoteks.

Vsa leta po vojni je bila godba le odsek metliškega prosvetnega društva, leta 1960 pa je imela svoj občni zbor. Takrat je štela 24 članov. Godbeniki so tega leta naredili načrt za jesensko proslavo 110-letnice, a je na žalost prišlo do nesoglasij in nesporazumov med godbeniki, kar je pripeljalo do tega, da so kapelnik Mihelčič in 3 člani izstopili iz godbe.

Ostali godbeniki so med člani izbrali takrat 23-letnega Ivana Jerino, ki je leta 1961 prevzel vodstvo godbe. Novi kapelnik je začel z učenjem mladih glasbenikov, tako da so šele leta 1965 pripravili celovečerni koncert. S povečanim številom godbenikov so leta 1969 dobili 31 novih inštrumentov znamke Lignatone in 25 novih stojal, za katere so denar prispevali metliška občina in delovne organizacije.