Iz mojega mehurčka (14)
Jesen
Ko bi le maske iz obrazov,
padale kot listje z dreves.
Ko bi ne bi skrivali porazov,
in skupaj zaplesali v ta ples.
Barve jeseni,
v duši razigrani,
naenkrat so vsi problemi,
postali za zmeraj postlani.
A tebi je vseeno,
če listje ni več zeleno,
tebi so še vedno vse barve enake,
in naprej delaš iste napake.
Čakajoč, da listje strohni,
tako kot stari odnosi,
sneg bo kmalu bregove objel,
in ljudem nove maske nadel.
Laura Butaja
Skoraj vedno z nasmehom na obrazu, a kadar ga ni, s krepko stisnjenimi obrvmi in ustnicami. Z iskrenimi in velikokrat preveč v celofan zavitimi besedami, ki pa na koncu vendarle tvorijo smiselno celoto. Z motom nasmejati bralce in željo premakniti kakšno dejansko ali pa zgolj oviro v glavah.
Dobrodošli na mojem popotovanju, kjer boste deležni prigod navihane enaindvajsetletnice, ki se spopada z življenjem in njegovimi izzivi.
Ne zamudite:
Zadnji blogi
Poglejte tudi
