Kdo ste danes? Sponzorji?

Sponzorji so poznani od nekdaj, to ni izum sodobnega športnega sveta. Sponzorji cenijo rezultate, kvalitetne rezultate in pogoste rezultate. Radi imajo uspešne podpirance. A uspeh je resničen samo, če je negotov ali sploh nepričakovan. Ko varovanec doseže vrh, ga mora ubraniti za vsako ceno, sicer ima slabe rezultate. Zlata medalja na eni tekmi in četrto mesto na naslednji preizkušnji je grozen padec. Takorekoč nedovoljen, morda celo malo nedostojen. Sponzor bo začel razmišljati o svoji podpori, morda bo tudi kaj odvzel.

Starši ob rezultatih svojih otrok uresničujejo njihove bolj ali manj skrite želje. Kupijo jim, kar si želijo. Le zakaj ne, saj so bili uspešni, nekaj truda je bilo zagotovo vloženega. Ko otroci dobijo nesorazmerno visoko nagrado za kak sicer visok, a malo pomemben, celo naključen uspeh, so seveda navdušeni. Njihova prva reakcija je, da vložijo več truda.

Po nekaj dneh navdušenje uplahne. Naslednji rezultat ni več tako bleščeč. Če se pripeti še kakšna laž, morda resničen spodrsljaj, napaka, starši vedo, kaj jim je storiti: računalnik, ki so ga dali otroku, je treba vzeti nazaj! Ali pa vsaj kable, da ni uporaben. Ker tako pa to ni bilo mišljeno - da dobi tako drago reč, zdaj pa se slabo uči in grdo obnaša!

Po nekaj takih poskusih se starši ujamejo v past spremljanja, nagrajevanja in kaznovanja. Otrok za vsako malenkost dobi pohvalo, priznanje, nagrado. Podobno za vsako malenkost ko nekaj ne uspe, ni pozitivno, izgubi to ali ono, je grajan in kaznovan z odvzemom.

Otrok nima druge možnosti kot da začne preračunavati, kaj se mu splača. Saj čuti, da ni sposoben zadostiti vsem pričakovanjem svojih staršev. Potem počne tisto, kar se mu splača in postane preračunljiv. Lahko celo na račun sosšolcev, soigralce v ekipi in podobno.

Značilna izjava sponzorjev otrok: "Ti poskrbi za tisto, kar sem ti naročil, jaz pa ti bom vse kupil!"