Tine se loči od drugih učencev v razredu po tem, da težko piše. Njegovi zapisi so neberljivi, nemogoče se je učiti iz njih. Ne more slediti tempu pisanja in zato ima veliko praznih strani.
Pri narekih, spisih in opisih dela veliko napak. Učiteljica se jezi, ker težko prebira njegove pisne izdelke. Slovenščina je zanj velika muka. Ve, da zna več, kot zmore zapisati. Zelo rad pa ima fiziko, tudi matematika mu leži in angleščina tudi, dokler ni treba pisati. Tine ima srečo, da odrašča v družini, ki razume njegovo težavo in ga spodbuja na področjih, kjer je močan.
Doma razstavi vsak strojček in ga preoblikuje v kaj drugega. Iz starega kolesa naredi nekaj povsem novega, izvirnega. Včasih so poizkusi tudi nevarni, tudi zažgal je že kaj in uničil, a se iz vsakega poizkusa nekaj nauči.
Fiziko razume in jo zna vsakemu razložiti na enostaven način. Spreten je z računalnikom, sam piše svoje programe. Ima pa smolo, da se v šoli vse vrti okoli njegovega šibkega področja, tako da nihče ne vidi močnega. Tudi če ga opazijo, nič ne naredijo, da bi se fant tam potrjeval, da bi se pred sošolci lahko izkazal.
Spodbuda, potrpežljivost in zaupanje staršev v njegove sposobnosti ga ženejo naprej, da nad šolo ne obupa. Tine je bister fant, vendar je disleksik.

Se nadaljuje jutri ...