Ali imate kaj za pusta hrusta?

Od hiše do hiše,
od vrat do vrat,
prinašamo srečo, veselje, pomlad!
Zato dajte nam everček, dva,
da zima bo odšla!!!

(Tako so nekoč in tudi danes prepevale maškare, le prej je bil namesto everčka dinarček).

Nekoč je bil pust pomemben praznik, ko so naši predniki z obredi, ki so vključevali "šemljenje" iz dežele podili zle zimske duhove in klicali toplo pomlad.

Pustne obrede in šege so delno povzeli po rimskem imperiju. Vse do danes se je ohranilo, da moramo v tem času praznično in obilno jesti. Tako poznamo in slavimo "debeli" ali "tolsti" četrtek in pustno-mastno nedeljo. Veljalo je, da mora biti za pusta vsakdo sit, človek in živina.

Danes nam je izročilo o norčavem pustu in obilni mizi še vedno zelo blizu. V pozabo pa tonejo pustne vraže in prepričanja. V pustnem času se je včasih pletlo in vezalo brezove metle, saj je veljalo, da se bo z njimi pomelo vse, kar je bilo slabega v starem letu. Verjeli so tudi, "kdor na pusta drva kolje, je vse leto dobre volje". Od kraja do kraja so se običaji razlikovali.

Obisk maškar po hišah prinaša srečo, veselje in dobro letino.
Pust je torej čas, ko si dovolimo vse tisto, kar si običajno ne upamo, nadenemo si maske, postanemo nekdo drug, plešemo, prepevamo, se veselimo, pojemo in dobro jemo.

Nekoč smo pustovali precej preprosteje, kot počnemo to danes. Pustne maske smo si otroci izdelali sami doma in sicer iz materialov, ki so bili takrat na razpolago, karton, blago, filc, kokošje perje in oglje.
Največkrat smo se oblekli v ponošene obleke staršev in si obraz namazali s sajami. Velikokrat uporabljena maska je bila iz kartona izrezana muca, s katero smo si prekrili obraz.

S košarico v rokah smo hodili po vasi, se tako razkazovali ljudem in bili za to nagrajeni s krofi, sadjem, jajci ali celo z denarjem. Takrat so bili krofi največkrat brez marmelade in pečeni v svinjski masti. Tako okusni niso danes več nobeni.

Danes le redki otroci s pomočjo mamic in babic kostume izdelajo doma. Največkrat jih starši kupijo kar v trgovini. Maske se precej razlikujejo od tistih "nekoč", otroci v teh časih za nekaj ur postanejo junaki, živali, princeske in vitezi iz risank.

Še vedno je čas, danes na pustni torek otroci le hitro v kostume,
košarico v roke in od vrat do vrat s pustno pesmico.

Odrasli, pa jim le odprimo vrata in jih nagradimo, pa ne zaradi prepričanja: "Če na pustni torek ne pridejo v hišo maškare, ali jim zapremo vrata, nas bo doletela neizogibna nesreča", pač pa se spomnimo, da smo bili tudi mi nekoč otroci, se veselili darov in nikoli ne pozabili tistih družin, kjer smo ostali pred zaprtimi vrati.

Tistih drobnih stvari, ki jih bomo podarili maškarcam ne bomo pogrešali, počutili pa se bomo čudovito, saj bomo osrečili otroke.

Tudi Mirno goro je obiskala "maškara", vendar ni odganjala hude zime, kajti letos zime še ni bilo, rožice pa cvetijo, kot da je pomlad.