Arheološko bogastvo Bele krajine (36)

Baltsko zlato - Jantar

Večje janatrne jagode, rumeno rdeče barve. Neobdelane. Na sredini izvrtane luknje skozi katere je bila speljana bronasta žica.

Podzemelj - Pezdirčeva njiva; grobna najdba; mlajša železna doba (3. - 1- st.n.št.); jantar; hrani BMM.

Jantar ali Elektron kot so mu pravili Stari Grki, je posebna snov. Ni mineral in ne drag kamen. Gre za fosilizirano smolo iglavcev, ki se je v specifičnih pogojih v davni preteklosti spremenila v jantar. Najpogostejše je rumeno – oranžno – rdeč, svetleč in prijazen na otip, z drgnjenjem se naelektri in gori z belim plamenom.

Danes je najbolj znan baltski jantar, ki so ga ljudje nabirali in z njim trgovali po tako imenovani Jantarski poti. Jantarna pot je zbir več poti po katerih so trgovci prevažali ne samo jantar pač pa tudi ostale izdelke, pa ideje, znanje, jezik, okrase, običaje… proti civilizacijam Sredozemlja.

Jantarska pot je prečila tudi območje Bele krajine. Najstarejši jantarni predmet odkrit v Sloveniji izvira prav iz naše bližine. Jantarna ogrlica je bila del pozno bronasto dobne zakladne najdbe odkrite pod Debelim vrhom v Kočevskem Rogu .

Jantar je bil v prazgodovini izjemno dragocen. Veliko število odkritih jantarnih jagod, ogrlic, z jantarjem obloženih fibul… priča o neizmernem bogastvu "belokranjskih" skupnosti v času starejše in mlajše železne dobe, ki ga je omogočila samorodna železova ruda.

Foto: Velike jantarne jagode iz Pezdirčeve njive, 2023, foto: Kristjan Husič, hrani BMM.