Avstralija, 3. del
Tokrat se, po daljšem času, javljam že iz Slovenije. Zadnji mesec v Sydneyu je minil zelo hitro. Dnevi so se hitro iztekali, tako da sem se čas trudila izkoristiti maksimalno – kolikor je bilo poleg dela in šole seveda mogoče. Na srečo mi je bilo vreme kljub prihajajoči zimi zelo naklonjeno. Deževnih dni je bilo malo, temperature pa so znale biti kar visoke (tudi 28° C). Pogoji so bili idealni za sprehode v naravi in po mestu, katerih sem dala čez kar nekaj. Poleg že v prejšnji objavi omenjenih obalnih pešpoti sem se odločila sprehoditi tudi skozi znameniti pristaniški most (Harbour Bridge), ki je bil zgrajen leta 1932. Ima osem vozišč za motorna vozila, dva železniška tira ter steze za kolesarje in pešce in omogoča hitro povezavo med južnimi in severnimi deli mesta. Ko sem že pri mostovih – mimo Pyrmonta sem se odpravila tudi na sprehod do mostu Anzac (Anzac Bridge). Ta most s poševnimi zategami ima osem vozišč, dolg pa je 345 metrov. Ko je bilo vreme muhasto, sva se z Mateyo odpravili na vožnjo z motorjem mimo plaže Bondi, do zalivov Vauclusea, Double Baya in Rose Baya, ki so najprestižnejša območja v Sydneyu, nepremičnine tukaj pa veljajo za najdražje v Avstraliji.
Ustavili sva se v zalivu Watsons Bay, kjer sva se sprehodili po narodnem parku (Sydney Harbour National Park Gap Bluff) in uživali ob razgledih – na eni strani klifi in neskončni Pacifik, na drugi strani pa lep pogled na center mesta in pristaniški most z operno hišo. Tukaj se nahaja tudi prvi svetilnik v Avstraliji - svetilnik Macquarie, ki obratuje še dandanes. Obiskali sva tudi Lavenderjev zaliv (Lavender Bay), ki ponuja krasen razgled na most in operno hišo, ter luna park v Milsons Pointu, kosilo pa sva si privoščili v Kirribilliju, kjer stanuje tudi sam premier. Mimo stola gospe Macquarie (Lady Macquarie`s Chair), ki je kamen v obliki klopce/stola, kjer naj bi sama Elizabeth Macquarie uživala v panoramskem razgledu na pristanišče, sem se odpravila v kraljeve botanične vrtove (Royal Botanic Gardens), ki se nahajajo v samem središču mesta. Obsegajo 30 hektarjev zelenih površin, segajo pa v leto 1816 – letos praznujejo 200. obletnico. Med drugimi parki sem po sprehodu ob zalivu Darling (Darling Harbour) obiskala še kitajski vrt prijateljstva (Chinese Garden of Friendship), ki je majhen parkec sredi mesta, zelo tiho in umirjeno vzdušje ob krasnih pogledih na zeleno naravo. V središču mesta sem obiskala še ulico Pitt (Pitt Street), Circular Quay (osrednji del pristanišča), najstarejšo cerkev – cerkev svetega Jakoba (St James Church), območje The Rocks (Skale), ki je najstarejši del mesta, ter trg Martin Place, kjer se je leta 2014 zgodil teroristični napad v kavarni Lindt, v katerem sta umrli 2 osebi.
Sama sem stanovala v vzhodnem predmestju, torej ob vzhodnih plažah, zato sem se odločila, da za spremembo obiščem tudi plažo Balmoral ob Mosmanu, ki je majhen del mesta, le nekaj kilometrov severno od središča Sydneya, z veliko simpatičnimi trgovinicami in kavarnami. Za razliko od delovnega prvega maja, smo bili dela prosti ob državnem prazniku 25. aprila (Anzac Day), ko so nas obiskali Slovenci iz malce oddaljenega Queenslanda. Vikend je minil v prijetnem, slovenskem vzdušju. Nekaj dni pred odhodom v Slovenijo se nam je končno uspelo odpraviti tudi na dolgo pričakovani izlet v dolino Hunter (Hunter Valley), ki je ena najbolj znanih vinskih pokrajin v Avstraliji. Obsega približno 120 posestev, ki pridelujejo različne sorte vin. Tukaj smo imeli dve obširnejši degustaciji, in sicer na enem najbolj znanih in najstarejših posestev Tyrrell in pa na butičnem posestvu Hungerford Hill. Kmalu je prišel dan odhoda, in ker sem imela nočni let, sem na srečo lahko lepo izkoristila tudi svoj zadnji dan v Sydneyu. Obiskala sem zaliv Little (Little Bay), kjer se nahaja državni zapor, ter zaliv Botany (Botany Bay), ki velja za najstarejšo točko, saj je leta 1770 tukaj pristal kapitan James Cook, odkritelj Avstralije. Nekaj dni po mojem odhodu se je začela kar prava zima in z njo deževno obdobje. Ciklon je na žalost povzročil veliko škode, ki pa bo upajmo kmalu odpravljena. Torej, vtisi so več kot pozitivni, obisk Avstralije priporočam prav vsakemu! Največja in najlepša zahvala pa gre seveda Mateyi Slobodnik kakor tudi njeni družini, za tako topel sprejem in prijetno druženje. Del Slovenije in domačnost v tako zelo oddaljeni deželi = neprecenljivo.
Če ste mogoče spregledali Mašina prva dva dela potovanja in uživanja Avstralije, lahko to popravite s prebiranjem spodnjih dveh povezav:
Galerija
Zadnji blogi
Poglejte tudi
