Belokranjski steljniki - praprot, bele breze, stogi …

Naši predniki so vsako jesen ob prvi polni luni opravili obred v zahvalo za dobro letino. Pomembno vlogo je imela orlova praprot, ki je po ljudskem verovanju omogočala posvečencem vstop v nevidne svetove. V knjigi Vlaste Mlakar (2015) z naslovom Rastlina je sveta, od korenin do cveta o obredu preberemo: »Dan pred obredom so žene in dekleta nabrale praprot v bližnji okolici in jo namočile v bistri izvirski vodi. Pred obredom so si ženske-svečenice privezale praprot, ki naj bi jih ščitila pred besi in uroki, okoli pasu. Med obredom darovanja v zahvalo za rodovitnost, ki ga je vodil moški (Božeglav), so si ženske snele pas iz praproti in ga položile na obredni kamen, po koncu obreda pa so si praprot znova pripele okoli pasu. Naslednji večer so dekleta raznosila praprot med družine po vasi, da so jo položili na domače ognjišče. Tako posvečena praprot je ljudi varovala pred nesrečami, boleznimi, naravnimi ujmami in lakoto, pa tudi pred vsemi zli silami.«
Praprot se je v obredih starovercev pojavljala v vseh letnih časih, zlasti pa v jesenskih in poletnih obredih – saj ste že slišali, da če se na kresno noč seme praproti znajde v našem čevlju, lahko razumemo govorico živali?! Tako še vedno ponekod po Sloveniji obstaja prepričanje, da si lahko s pomočjo praproti okrepimo zdravje, odvrnemo zle uroke in obudimo okultne sposobnosti.