Borci proti čaščenju kolaboracije. Možina: Hud poraz samozvanih partizanov

Predstavitev knjige običajno ni dogodek, ki bi zbudil veliko zanimanja širše javnosti, a če gre za ideološke teme, ki že desetletja razdvajajo slovensko družbo, potem je stvar drugačna. Da sinočnja predstavitev znanstvene monografije Slovenski razkol zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine, ki je potekala v Kulturnem domu Črnomelj, ne bo minila brez zapletov, je dal vedeti že buren odziv Združenja borcev za vrednote NOB Bele krajine, ki so ob napovedi dogodka na svojem Facebook profilu opozorili, da predstavitev knjige v črnomaljskem kulturnem domu, kjer je bilo med 2. svetovno vojno prvo zasedanje Slovenskega narodno osvobodilnega sveta, ni nič drugega kot provokacija. »Tukaj je živelo partizanstvo. Bela krajina je bila zibelka partizanstva v Sloveniji,« so zapisali. Zato je množica simpatizerjev Združenja borcev za vrednote NOB Bele krajine uro pred pričetkom dogodka, pred črnomaljskim hramom kulture pripravila protest. S transparenti in prepevanjem partizanskih pesmi so poudarjali, da »ne dovolijo kolaboracije v Beli krajini«. Prepričani so, da gre za potvarjanje zgodovine, zaničevanja partizanskega boja in čaščenje kolaboracije. Predstavitev knjige v stavbi, kjer je bila utemeljena slovenska država in je zaradi tega spomenik državnega pomena, je po mnenju protestnikov »višek cinizma in namerna provokacija«.

Možina se je na dogajanje v Črnomlju odzval na svojem Twitter profilu in zapisal: »Hud poraz samozvanih "partizanov" in borcev proti resnici sinoči v Črnomlju. Množica 200 Belokranjcev je odpihnila 10 rdečezvezdnikov, ki so jih ob vstopu v dvorano verbalno napadali, posebej župnika. Lepo so popestrili večer in utrdili prepričanje, da je resnica močnejša od laži.« Možina je imel v mislih župnika Vinka Guno iz Adlešičev, ki se je na zbrano množico pred vhodom v stavbo odzval še posebej vročekrvno.

Zbrani so se kmalu mirno razšli, v Združenju borcev za vrednote NOB Bele krajine pa so zapisali: »Belokranjci ne želimo hujskačev, privržencev kolaborantov, da prepričujejo ljudi o zgodovinskih neresnicah, sploh pa ne v kulturnem domu, kjer je bilo jedro partizanstva. Temu primerno smo se mirno odzvali.«

O knjigi Slovenski razkol

V delu s polnim naslovom Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora, Možina išče odgovore na nekatera vprašanja novejše slovenske zgodovine. Zakaj je med drugo svetovno vojno prišlo do razkola in do bratomorne vojne? Kdo jo je začel? Pod kakšnimi pogoji? Obenem pa zastavlja vprašanje, kakšna je bila dinamika med kolaboracijo, revolucijo in uporom proti okupatorju ter na drugi strani uporom proti partizanom.

Njegova knjiga raziskuje, kje vse so se upori proti partizanom zgodili najprej, in pojasnjuje, da je bilo ozadje vsega tega "zelo angažirano revolucionarno nasilje".

Posebna odlika knjige je po avtorjevih besedah uporaba do zdaj neznanih oz. neuporabljenih virov. Gradivo za monografijo je zbiral dobrih dvajset let. Dodaten vir pri pisanju so mu predstavljala pričevanja ljudi, med katerimi so tudi tista iz oddaje Pričevalci na TV Slovenija, katere avtor je.