Črnomelj fčasih (335)

Annie Klobuchar Clemenc – »Big Annie of Calumet«

Na božični večer, 24. 12. 1913, se je v ameriškem Calumetu v zvezni državi Michigan zgodila velika tragedija danes poznana pod imenom »Italian Hall disaster« ali »1913 Massacre«. Na božični zabavi za otroke v nabito polni dvorani italijanske skupnosti je zaradi lažnega preplaha prišlo do stampeda, v katerem je umrlo 73 ljudi, med njimi ogromno otrok. Šlo je v glavnem za družine stavkajočih rudarjev. Med umrlimi je bilo tudi nekaj Slovencev. Še toliko bolj pa je dogodek zanimiv zato, ker je tesno povezan tudi z življenjem tamkajšnje slovenske izseljenske skupnosti. Ne le, da je bilo med umrlimi kar nekaj Slovencev, organizatorka božične zabave je bila Annie Klobuchar Clemenc – v ZDA rojena hči belokranjskih staršev, ki je svoja najzgodnejša otroška leta preživela v Beli krajini, najverjetneje v Dobličah.

Anna Klobuchar se je rodila 2. marca 1888 v Calumetu kot prvi otrok materi Mary rojeni Adam (rojena na Dolnji Paki) in očetu Georgeu Klobucharu (rojenemu po najnovejših podatkih na Tanči Gori, najdemo tudi podatek v Dobličah)). Njena starša sta se leto pred njenim rojstvom poročila v Calumetu. Oče George (Jurij), rojen 1863 je prišel v ZDA leta 1883. Tri leta za njim je v ZDA odpotovala mama Mary (Marija), rojena 1868. pročila sta sem manj kot leto po maminem prihodu v ZDA. Leta 1888 se jima je rodila prva hči Anna. Priči na poroki sta bila prav tako Belokranjca Joseph Sotlich in Theresia Butala, njuna sorodnika oziroma prijatelja. Leta 1890 ali 1891 se je mlada družina, nekoliko presenetljivo, odločila za vrnitev domov v Belo krajino, najverjetneje v Dobliče. Po nekaterih virih je oče želel odslužiti obvezno služenje vojske v avstrijski vojski. Njihovo bivanje v Dobličah se je razvleklo na nekaj let, vse do leta 1895, ko se je v ZDA najprej vrnil oče, dve leti za njim pa še mati, Anna in hčerka Mary, ki se jima je rodila leta 1892 v Dobličah. Mala Annie je tako med Belokranjci preživela šest ali sedem let svojega najzgodnejšega otroštva. Njen materni jezik je bil vsekakor slovenščina. Po vrnitvi v Ameriko so se rodili še otroci George (1898), Joe (1902) in Frank (1905). Oče, ki je bil nepismen, je delal kot rudar v rudniku bakra, mama pa je bila gospodinja, ki je poleg tega skrbela še za pet podnajemnikov, mladih rudarjev. V Calumetu je bila zelo močna tudi skupnost Belokranjcev, eni uspešnejši so bili tudi Vrtini, tako kot oče Annie Clemenc doma iz Doblič, kis o imeli v Calumetu veliko trgovino. O šolanju Anni Klobuchar žal ni dosti znanega, saj so šolski arhivi zgoreli v požaru leta 1905. Leta 1906 se je osemnajstletna Annie poročila s šestnajst let starejšim Josephom Clemencem (Klemenc), ki je bil le nekaj let mlajši kot njena mama. Tudi Joseph Clemenc je bi po rodu Belokranjec in je prav tako delal kot rudar. Znan je bil po odličnem petju. V ZDA je prišel leta 1898 s področja Črnomlja. Rojen je bil kot nezakonski otrok, njegova mati pa se je kasneje poročila z Georgeom Barichem, a Joseph nikoli ni prevzel tega priimka. Annina sestra Mary se je poročila s Slovencem Stevom Bozichem in pri šestnajstih letih rodila otroka prvega otroka. Leta 1910 je za davico umrl dvanajstletni brat George.

Kot hči in žena rudarja je bila vse življenje vpeta v življenje rudarjev in njihovih družin ter celotne skupnosti. Problemi rudarjev so bili tema njihovih vsakdanjih pogovorov. Že v mladosti je bila naklonjena sindikalnemu organiziranju rudarjev. Že leta 1913, pred začetkom velike stavke rudarjev, je petindvajsetletna Annie postala vodja Slovensko-ameriške skupnosti v Calumetu. Bila je aktivistka združenja »Nada«, ki je skrbela za socialno povezanost, kulturne prireditve, publiciranje, politično organiziranost, zdravstvene ugodnosti. Leta 1909 so se združili z Slovensko narodno podporno jednoto (SNPJ). Slednja je bila ustanovljena leta 1904 kot sekularna in liberalna organizacija. Organizacija SNPJ je v veliki meri oblikovala poglede in nazore Annie Clemenc. Leta 1910 je bila Annie Clemenc izvoljena za predsednico ženske zveze pri SNPJ, kar je bilo izjemnega pomena: bila je prva do zdaj znana ženska slovenskega rodu na vodilnem položaju kakšne javne organizacije v Calumetu, kjer je živela ena večjih skupnosti Slovencev. Ni zanemarljivo niti dejstvo, da je funkcijo zasedla mesec po svojem dvaindvajstem rojstnem dnevu. Pri tem pa ni šlo zgolj za srečno naklučje – vodstveno funkcijo je obdržala do leta 1914.

The Calumet and Hecla Mining Company ("C&H") je bila ena največjih družb, ki so se ukvarjale s kopanjem bakra na polotoku Keeweenaw, severozahodni Michigan. Ena najdaljši stavk v zgodovini je trajala od julija 1913 do aprila 1914. Rudarska zveza »Western Federation of Miners« je opozarjala na težek položaj delavcev in se borila za krajši delavnik, višje plače itd. Pomembno vlogo je ves čas imela tudi Annie Klobuchar Klemenc, ki je postala nekakšno poosebljenje stavke. S svojimi 188 centimetri višine je bila mogočna pojava in opravičeno se jo je oprijel vzdevek »Big Annie«. Na vrhuncu stavke je na božični večer leta 1913 prav ona, kot predstavnica ženskega odseka »Western Federation of Miners« organizirala božično zabavo za otroke rudarjev. V Italijanskem domu se je v dvorani v drugem nadstropju po ocenah zbralo okrog 500 otrok in 175 staršev. Ob 16.40 je neznanec v množici zakričal: »Ogenj!«. Ljudje so v strahu pred požarom, ki pa ga sploh ni bilo stekli po ozkih stopnicah in v stampedu je umrlo 73 ljudi (podatki se v različnih virih malo razlikujejo). Krivca niso našli, sumijo pa, da je bil nekdo, ki je nasprotoval stavki rudarjev. Med umrlim je bilo največ Fincev, Slovencev in Hrvatov. Po dostopnih virih naj bi umrli naslednji Slovenci: Joseph Butala (7 let), brat in sestra Rafael (2 leti) in Mary (13 let) Lesar, sestri Annie (6 let) in Mary (14 let) Papesh, Mary Smuk (5 let) in Antonija Staudohar (7 let). Slednja je včasih navedena tudi kot Hrvatica. Umrli so tudi naslednji Hrvati: Ivana Bolf (9 let), Victoria Burcar (9 let), Nick Cvetkovich (33 let), Katarina Gregorich (10 let), mati in hči Barbara (25 let) in Rosie Jesic (5 let), sestre Katarina (7 let) in Kristina (11 let) in Mary (9 let) Klarich, Mary Krainatz (11 let), bratranci in sestrične Agnes (7 let), Elizabeth (9/5? let) in Paul (5/9? let) Mihelchich. Annie Clemenc je nosila ameriško zastavo na čelu pogrebnega sprevoda umrlih. Na pogrebni slovesnosti so se zvrstili govori v slovenskem, hrvaškem in finskem jeziku. Katastrofi, ki se je zgodila na božični večer je pesem »1913 Massacre« posvetil Woody Guthrie.

Februarja in marca 1914 je skupaj z Ello Reeve Bloor na dvomesečni turneji po srednjem zahodu predavala in opogumljala delavce ter zbirala sredstva za družine, ki so izgubile otroke v katastrofi na božični večer. Ella Reeve Bloor z vzdevkom »Mother Bloor« je bila ameriška delavska organizatorka in dolgoletna aktivistka v socialističnih in komunističnih gibanjih v ZDA. Bila je ena izmed najvišjih ženskih funkcionarjev v komunistični partiji ZDA in ena od najvidnejših socialističnih feministk v ameriški zgodovini. O svoji prijateljici Annie Klobuchar Clemec je zapisala: »Annie je bila ena izmed resnično najbolj junaških žensk, kar sem jih kdaj srečala.«

V vrtincu političnih dogodkov, pa je bilo razburkano tudi zasebno življenje Annie Clemenc. Zakon z Josephom Clemencem je obstajal praktično samo še na papirju. Joseph je bil menda do Annie nasilen, redno je popival in za svoje pivske podvige potrošil ne samo svoj ampak celo njen denar. V zakonu se jima tudi ni rodil noben otrok. V času stavke se je Annie zbližala s slovenskih novinarjem Frankom Shawsom (Šavs). V začetku leta 1914 je Annie ugotovila, da je noseča in takoj vložila zahtevo za ločitev. Junija se je tudi odselila v Čikago. 16. septembra, samo pet dni po uradni ločitvi sta se z Frankom Shawsom poročila in 30. oktobra se jima je rodila hčerka Darwina. Za očeta je bil naveden Frank Shaws. Annie je bila solastnica podjetja za izdelavo klobukov, kjer je tudi delala. Mlado družino pa je spremljala nesreča. Jeseni 1918 se je petletna Darwina igrala pred hišo, ko jo je povozil avto. Poškodba roke je bila tako huda, da so ji morali amputirati levo roko do ramena. Leta 1936 je umrl njen mož Frank Shaws, a se je Annie že čez šest mesec poročila s štiri leta mlajšim Andrewom Roblekom. Slednji je bil pijanec, ki je Annie pretepal, napadal in ji celo grozil, da jo bo ubil. Leta 1938 sta se zakonca ločila. Po ločitvi je živela s svojo nesrečno poročeno in ločeno hčerko Darwino in vnukoma Patricio ter Robertom.

Annie Clemenc je umrla 27. julija 1956 v Čikagu. Poleg vzdevka »Big Annie« so jo omenjali tudi kot Ivano Orleansko iz Calumeta. Leta 2013 ob stoti obletnici velike rudarske stavke so Annie Clemec sprejeli v »Labor's Interantional Hall of Fame«, muzej Coppertown pa se ji je ob tej priložnosti poklonil s posebno razstavo. O njej je napisan tudi že kar nekaj knjig, žal vse izdane v ZDA: Jarry Stanley: Big Annie of Calumet, A True Story of the Industrial Revolution; Virginia Law Burns: Tall Annie, A Biography; Lindon Comstock: Annie Clemenc, The Great Keweenaw Copper Strike …

Morda še zanimivost: tudi Mihael Klobučar, praded ameriške pravnice in senatorke slovenskega rodu Amy Klobuchar, še ene uspešne »ameriške Belokranjke«, se je rodil v Dobličah, se izselil v ZDA in tam delal v rudnikih železa. Sta Annie in Amy morda v sorodu? O tem pa morda kdaj drugič …

Dolgo časa zamolčana in še danes bolj v ZDA kot v Sloveniji poznana in cenjena Annie Klobuchar Clemenc je prav gotovo ženska, na katero smo lahko ponosni. Še posebej Belokranjci. Tudi ona je dokaz, da so Slovenke, natančneje Belokranjke, zaznamovale ameriško zgodovino že pred stoletjem in več, davno pred prihodom prve slovenske "prve dame" v Belo hišo …

Anita Matkovič

Glavna vira:
Lindon Comstock: Annie Clemenc, The Great Keweenaw Copper Strike, 2013.
FB stran: The Italian Hall Disaster - Resource Center (ureja Steve Lehto)