Danes je sveti večer ali badnjik, kot mu pravimo Adlešičani

Sveti večer je velik in tudi skrivnosten praznik zato v ljudskem izročilu igra pomembno vlogo. V Beli krajini se je ohranilo še veliko starih običajev, vraž, verovanj. Tudi po zaslugi Ivana F. Šašlja še vedno poznamo nekatere stare običaje, saj jih je pravočasno popisal. Njegovi zapisi pa temeljijo na lastnih opazovanjih ali izpovedih ljudi.

Tako Šašelj opisuje adlešiške navade na sveti večer: "Na sveti večer pogrinjajo mizo z belim prtom (rubom). Pod prt devajo nekaj slame. Na prt devajo na dva ali na štiri vogale po hlebec božičnika. Pod prt pa devajo po nekaj zrn različnih semen. Ta semena imajo potem zdravilno moč…"

Druga adlešiška vraža pa pravi: "Deni na prt denarja, vse leto ti ga ne bo manjkalo …"

Vitez Ivan Feliks Šašelj je konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja skoraj 39 služboval v Adlešičih kot kaplan, upravitelj in župnik Adlešiške fare. Upravljal pa je tudi Preloško faro.

Bil pa je veliko več kot le dušni pastir, saj je bil vsestransko aktiven. Iz njegovega izjemno velikega ustvarjalnega opusa: osem knjig in preko 100 člankov v različnih časopisih in revijah v Evropi in ZDA je potrebno izpostaviti Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. in II. (polovica naklade je bila prodana v Ameriko) ter Kroniko Adlešiške fare.

Kot ornitolog je pridobil sloves po vsem svetu, eno pomembnejših del pa je njegova utemeljitev višnjeve taščice, zato jo tudi imenujemo Šašljeva taščica.

Njegov največji velik prispevek na področju etnologije pa je najpomembnejši prav na področju slovstva in zbiranja ter popisovanja najrazličnejših običajev, navad, šeg, pregovorov in vraž. Etnografski muzej v Ljubljani je obilno založil z najrazličnejšimi belokranjskimi predmeti.

Vesel božič vsem,

Javni zavod Krajinski park Kolpa