Druženja včasih

Ravno v teh časih, ko je druženje omejeno, sem našla fotografijo druženja moje prababice in Črnomaljcev iz leta 1936, ki ji ga kar zavidam. Na fotografiji moja prababica Pavla (spodaj navedeni še ostali), ki je na deki pri Cimermanovih (v jarku pod Gričkom, kjer je živela) za Petrovo (črnomaljski praznik in njen god) pripravila druženje in zabavo. Postrežba je bila času primerna - liter vina za 10 ljudi. O tem je napisala tudi pesem. Pa kako je sploh potekalo takrat druženje in veseljačenje?

PRED VOJNO? Črnomaljci so se tik pred in med vojno bolj slabo družili. Kot je razvidno iz fotografij bolj ob kakšnih procesijah, praznikih in godih, ki so takrat pomenili skoraj več kot rojstni dnevi. Med vojno je bila večina moških v partizanih, ženske pa so zaradi strahu ostajale doma in druženje je čez zastrto okno potekalo zgolj med sosedama iz razloga: "Je kdu nof vmrou?"

PO VOJNI? Po vojni pa so ljudje v svobodi zaživeli. Sčasoma so začeli hoditi na plese. Ker je bila prisotna velika revščina, se je dedek s prijatelji namenoma zbrali okoli sedmih pred plesiščem. Ker je undej jemu za litr vina, je bou bogatun! Na kup so zbrali dinare, da so imeli za liter vina. 10 prijateljev je celo noč pilo ta liter in tako varčevalo z njim, da je vina na koncu še ostalo. Vino so mešali s sifon (voda z ogljikovim dioksidom pod pritiskom napolnjena v flaše). Pivo so pili zgolj premožni, šnops pa pijanci v klinčku, ki so ga prinesli s sabo.