Iskra finalist letošnjega tekmovanja Izvoznik leta

Med letošnjimi petimi finalisti tekmovanja Izvoznik leta, ki ga Časnik Finance pripravlja že osmič, je tudi Iskra, ki ima enega od svojih proizvodnih obratov v Semiču. Družba, ki je v lasti družine Šešok, proizvaja predvsem merilno in stikalno tehniko ter se ukvarja z avtomatizacijo prometa.

Iskra več kot polovico prihodkov ustvari na tujih trgih in ta delež letos še povečuje. Izvaža na 85 trgov, lanska dodana vrednost na zaposlenega je v družbi znašala skoraj 61 tisoč evrov. Glede na leto prej so jo povišali za okoli 15 tisoč evrov in enako bo tudi letos. So v industriji, ki deluje v smeri trajnostnega razvoja, za kar si prizadevajo tudi sami. To so razlogi, da so pri Financah Iskro uvrstili med finaliste izbora Izvoznik leta 2022.

»Imamo najboljšo ekipo, izvedli smo uspešen prehod generacij in ponosni smo na to, da je Iskra v slovenski lasti ter imamo v proizvodnji poleg slovenske zastave in logotipa podjetja izobešen slogan To smo mi. Tovrstnega nacionalnega zavedanja in ponosa na dosežene uspehe bi potrebovali več v naši državi,« je za Časnik Finance povedal Klemen Šešok, direktor operacij v Iskri. Aleš Klavžar, izvršni direktor, ki v Iskri skrbi za finance, pa dodaja, da eksponentno rastejo po prihodkih in dodani vrednosti. Tudi letos bo dodana vrednost na zaposlenega krepko zrasla, in sicer z lanskih skoraj 61 tisoč na 75 tisoč evrov, kar je krepko nad slovensko elektroindustrijo. Njihov cilj je, da v prihodnjem letu ujamejo povprečno dodano vrednost na zaposlenega v Avstriji.

Družba je lani dosegla 127 milijonov evrov celotnih prihodkov oziroma skoraj 21 milijonov evrov več kot leto prej, skupina pa je lani povečala celotne prihodke za 66 milijonov, na 190 milijonov evrov. Za letos načrtujejo skok na okoli 148 milijonov evrov, v okviru skupine pa na 300 milijonov evrov.

V slovenskem delu skupine Iskra je merilna in stikalna tehnika lani pomenila tretjino prihodkov družbe Iskra, tretjino je sestavljala avtomatizacija železniškega prometa, tretjino pa kondenzatorji. Po besedah izvršnega direktorja Iskre največ rastejo pri števcih in inštalacijskih kontaktorjih, pri katerih so znani kot visokokakovostni, zato imajo toliko presežnega povpraševanja. Ta delež poslovanja bo letos in prihodnje leto vsako leto zrasel za deset odstotnih točk, kar pomeni, da bodo dosegli več kot polovico prihodkov iz tega segmenta, čeprav rastejo tudi na drugih. Rast prodaje so lani dosegli – in bodo tudi letos – tudi pri programu avtomatizacije železniškega prometa.

V zadnjih treh letih je z 32 odstotki prodaje na tujih trgih njihov največji izvozni trg Nemčija. Sledita ji Hrvaška in Italija z 19 oziroma z osmimi odstotki. Njihova pametna števca pa bosta, kot poudari Klavžar, gonilo rasti podjetja tudi v prihodnjem letu.

Po Šešokovem mnenju se zdaj vidi, da bo Evropa enkrat za vselej opravila z odvisnostjo od ruskih energentov. »Ta vlak je odpeljal in ne bo ga nazaj. Gremo v smer popolne energetske neodvisnosti in ne bomo več na premogu in plinu, ampak na elektriki, pri čemer bo delež pri električnih avtomobilih manjši, večji pa pri ogrevanju. In tu nastopijo naši izdelki: inštalacijski kontaktorji, pametni merilniki za elektropolnilnice ... V Sloveniji postajamo tako veliki in avtomatiziramo dele proizvodnje, da bomo delovno intenzivne procese delno selili v Laktaše v BiH, kjer bomo spomladi zagnali nov obrat s 400 zaposlenimi. To ne pomeni, da bomo zmanjševali število zaposlenih v Sloveniji, ampak še povečevali.« Lani se jim je sicer pridružilo 60 novozaposlenih. Ob koncu prejšnjega leta je bilo v Iskri 730 zaposlenih, v celotni skupini pa 1.400. Medtem ko so v prvi polovici tega leta skupaj zaposlili 155 ljudi, jih bodo v drugi še sto.

Veliko poudarka po besedah Klavžarja dajejo trajnostnemu razvoju. V Semiču imajo tako čebelnjak in pridelujejo svoj med, v Šibeniku pa gojijo oljke in pridelujejo oljčno olje. Šešok pa na vprašanje, koliko vrednote ESG (okolje, družba, upravljanje) pomenijo kupcem na nemškem trgu, odgovori: »To jim je zelo pomembno, enako tudi na skandinavskih trgih. Tam zelo gledajo, kaj delaš. Ko jim razložimo, smo tudi že slišali, da smo boljši od njih. In to je prihodnost, saj kupec danes gleda, kaj puščaš za seboj.« V zvezi s tem omenjajo tudi sajenje dreves, energetske prenove in hranilnike električne energije. Njihov cilj je namreč postati energetsko skoraj popolnoma samostojni. Trenutno zato čakajo še dve Teslini bateriji, ki bosta stali – poleg tiste v Kranju – ob proizvodnjah v Ljubljani in Semiču, v začetku prihodnjega leta pa še ena ob proizvodnji v Zagrebu.

Osmi prvak slovenskega izvoza bo znan 16. septembra na 9. Konferenci slovenskih izvoznikov na Brdu pri Kranju.