Kazenska ovadba za Pahorja, Hojsa in Tonina zaradi »gneče pri južni meji«

Visoki državni funkcionarji naj bi kaznivo dejanje storili ob obisku južne državne meje sredi tega meseca.

Socialistična partija Slovenije (SPS) je na novomeško okrožno državno tožilstvo že vložila kazensko ovadbo zoper predsednika republike Boruta Pahorja, ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in ministra za obrambo Mateja Tonina ter druge (za zdaj še) neidentificirane osebe zaradi kršenja predpisa v povezavi s 177. členom kazenskega zakonika (KZ-1) – Prenašanje nalezljivih bolezni.

Zunajparlamentarna stranka, ki jo vodi generalni sekretar Tadej Trček, omenjenim visokim državnim funkcionarjem očita storitev kaznivega dejanja, ker so se ob ogledu južne državne meje zadrževali v skupini, ki je štela več kakor pet oseb in med seboj niso držali primerne varnostne razdalje, ki jo določa predpis.

Kršili predpis, ki so ga sami sprejeli

Po prepričanju Trčka, ki je pod mentorstvom ustavnega sodnika Ernesta Petriča na Evropski pravni fakulteti v Ljubljani leta 2016 zagovarjal diplomsko nalogo z naslovom Mednarodni pravni vidik razpada SFRJ, so navedeni storili kaznivo dejanje 15. aprila letos, ko so ob obisku 72. brigade Slovenske vojske v Črnomlju in kasneje ob ogledu južne državne meje kršili Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja zunaj občin, ki ga je sprejela vlada marca letos.

Po prepričanju vlagateljev kazenske ovadbe so navedeni domnevno kršili odlok, ki jasno določa, da je dovoljeno gibanje v skupinah do pet oseb, a le, kadar gre za družinske člane oziroma skupine sodelavcev do največ pet oseb, če uporabljajo skupni osebni transport za prevoz na delo ali iz dela ali so vpoklicani za opravljanje del in nalog v okviru civilne zaščite.

Pravosodni sistem deluje na podlagi dejstev

Glede na to, da so se javnosti za napako, ki so jo storili, vendarle opravičili, je Trček prepričan, da je to opravičilo iz pravnega stališča brezpredmetno.

»Dejstvo je, da lahko zaradi takšnih ravnanj pride do smrti osebe. V tem kontekstu, kot je to povedal gospod Hojs, bi to pomenilo, da morilca ni potrebno sodno preganjati, ker se je za napako, ker je nekoga ubil, že opravičil. Pravosodni sistem deluje na podlagi dejstev in načela zakonitosti. Če so ugotovljena dejstva v nasprotju z zakonom, gre za kršitev in v tem kontekstu lahko opravičilo pomeni le olajševalno okoliščino pri odmeri kazni, ne more pa pomeniti izničenja dejanja, ki je protipravno. Opravičilo kot tako, je tako bolj kot pravni, politični argument. Kaj pomeni opravičilo nekomu, ki je izgubil svojca zaradi protipravnih dejanj ob dejstvu, da svojca več ni,« je povedal Trček.

Po njegovem prepričanju minister Hojs sporoča javnosti, da pravila, ki jih nalaga državljanom, za njega ne veljajo. »Kako pojasniti državljanom, ki jim policija piše globe in pošilja predloge na tožilstvo in zdravstveni inšpektorat, da morajo kazen plačati, on pa se kot minister za notranje zadeve, pod katerega policija sodi, opravičuje in ostane nekaznovan,« pravi Trček.