Na vsebino

Kočevskega roga množični turizem na srečo še ni odkril

Mirna gora je tudi pozimi priljubljena točka za pohodnike. Foto: Uroš Novina
Mirna gora je tudi pozimi priljubljena točka za pohodnike. Foto: Uroš Novina

Kočevski rog, ki se razteza med Belo krajino, Dolenjsko in Kočevjem, je eden najobsežnejših naravno ohranjenih predelov Slovenije. S svojo neposeljenostjo je pomembno zatočišče številnim rastlinam in živalim, med drugim medvedu, volku in risu, hkrati pa s prostranimi gozdovi predstavlja pomemben vir lesa.

Območje Kočevskega roga je še pred petimi stoletji zaradi odročnosti in nerodovitnosti samevalo kot nepristopen in redko poseljen pragozd. V 14. stoletju so se na njegove obronke naselili nemški priseljenci in ga začeli skupaj z domačini kultivirati in spreminjati. Po odselitvi kočevskih Nemcev leta 1941 je narava v njem dobila dodaten zagon.

Večinski del območja danes pokriva gozd. V njem živi več vrst rastlin in živali, od tega štiri evropsko ogrožene rastlinske vrste in 60 živalskih vrst; sestavlja ga 12 habitatov. Kot pravijo na novomeški območni enoti Zavoda RS za varstvo narave, je prostranstvo kočevskih in naprej snežniških gozdov ključno predvsem za preživetje velikih zveri, kot so medved, volk in ris. Pomemben je za življenje žolne, sove in gozdne kure.

Naravovarstveniki največ pozornosti posvečajo ogroženim vrstam, kot so belohrbtni in triprstni detel, divji petelin in gozdni jereb. Pomemben je tudi za življenje netopirjev in hroščev, na vodne jame na obrobju Kočevskega roga in Kočevskega polja je vezan tudi jamski svet na čelu s človeško ribico.

Na zavodu za varstvo narave svarijo pred množičnim turizmom

Na roko življenju različnih vrst živali in rastlin gre zaenkrat dejstvo, da je območje dokaj nedotaknjeno, saj je praktično neposeljeno. Stalno naseljeni v Kočevskem rogu so namreč trenutno le vikend naselje Gričice pri smučišču Gače ter kmetiji na Komarni vasi in Pogorelcu. Hkrati na območju skoraj ni množičnega turizma, pri čemer na zavodu za varstvo narave opozarjajo, naj tako tudi ostane.

Pomembno je, pravijo, da so turistične vsebine na območju Kočevskega roka podrejene vsebinam varstva naravne in kulturne dediščine, da se obiskovalce usmerja na obstoječe markirane poti in gozdne ceste ter da se ne organizira dogodkov in strokovnih vodenj, ki se jih udeleži več kot 30 ljudi.

Kočevski Rog sicer v zadnjih postaja vse bolj priljubljena točka zlasti za pohodnike. Ti najraje obiskujejo Mirno goro in Velik Rog. Zmerno obiskana je Baza 20, kjer se je med drugo svetovno vojno nekaj časa zadrževalo slovensko vojaško in politično vodstvo. Ljudje obiskujejo tudi grobišča v kočevskih kraških breznih, nastala ob koncu druge svetovne vojne, ko je nova oblast obračunala z domobranci, pripadniki drugih jugoslovanskih vojsk in političnimi nasprotniki. Večji center množičnega turizma je zaenkrat le smučišče Gače.

V Kočevskem rogu skoraj 18 odstotkov letnega poseka v državnih gozdovih

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se na območju Kočevskega roga razteza nekaj manj kot 21.000 hektarjev gozdov, zaradi česar je to območje zelo pomembno tudi z ekonomskega vidika in kot vir lesa. Letno tam po podatkih zavoda posekajo skoraj 170.000 kubičnih metrov lesa, kar je glede na podatke Statističnega urada RS o letnem poseku lesa v Sloveniji okoli štiri odstotke vsega lesa, posekanega pri nas.

Med drevesnimi vrstami prevladujejo bukev (55 odstotkov), smreka (20 odstotkov), jelka (15 odstotkov) in plemeniti listavci (10 odstotkov). V Soteski nad Krko, ki je del Kočevskega roga, denimo najdemo najvišje bukve v Sloveniji, ponaša se tudi z dvema jelkama, ki sodita med največje v slovenskih gozdovih – Črmošnjiška jelka in Kraljica Roga.

Na splošno je po podatkih zavoda za gozdove gozd v Kočevskem rogu od dobre do odlične kakovosti, nekoliko slabša so le drevesa na zaraščajočih površinah nekdanjih kočevarskih vasi. Stopnja ohranjenosti naravne drevesne sestave je kljub več kot 150-letnemu gospodarjenju visoka, so navedli za STA.

Lastnica več kot 90 odstotkov gozdov v Kočevskem rogu je država. Z njimi upravlja družba Slovenski državni gozdovi, ki v Kočevskem rogu letno poseka od 200.000 do 220.000 kubičnih metrov lesa, kar je sicer nekoliko višja količina od tiste, ki jo je o poseku vsega lesa v Kočevskem rogu za STA navedel zavod za gozdove. Omenjenih do 220.000 kubičnih metrov lesa predstavlja 17,6 odstotka vsega letnega poseka v državnih gozdovih v državi, so za STA navedli v družbi. Ob tem dodajajo, da višina in delež poseka med posameznimi leti nihata.

Zaradi izjemne biotske raznovrstnosti, prisotnosti velikih zveri in prevladujoče državne lastnine gozdov so v preteklosti v javnosti že potekala razmišljanja, da bi Kočevski rog postal zavarovan regijski park. Tovrstna pobuda je bila aktualna med leti 1990 in 2002. Takrat je bil park uvrščen v državni prostorski načrt, izdelane so bile tudi strokovne podlage za ustanovitev, a končni korak ni bil narejen.

Vir: STA

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

      
615
76
84
95
25
29
     
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj