Ljudje ob Kolpi: Vladimir Skubic

Vladimir Skubic, general. Rojen 30. maja 1877 v Požarevcu v Srbiji, umrl 12. decembra 1957 v Beogradu.

Vladimir se je rodil v Srbiji zdravniku Slovencu Viktorju Skubicu in Avstrijki Ani Winter (njena mati je bila Madžarska grofica, oče avstrijski inženir ki je gradil proge v Srbiji). Oče Viktor iz Črnomlja je bil prvi slovenski zdravnik v Srbski vojski in tudi udeleženec Srbsko-Bolgarske vojne 1885-1886.

Vladimir se je kljub rojstvu v Srbiji zavedal svojih slovenskih korenin in tudi tekoče govoril Slovensko in ohranjal stike s slovenskim sorodstvom. Opredeljeval se je za Jugoslovana. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Požarevcu, nato pa bil v letih 1897-1899 gojenec nižje vojaške akademije. S činom majorja je sodeloval v prvi balkanski vojni 1912 leta proti Turčiji in v drugi balkanski vojni 1913 leta proti Bolgariji. V 1. svetovni vojni je bil kot podpolkovnik tudi pribočnik poveljnika Timoške divizije. Leta 1917 je bil zadet v levo oko in po okrevanju je do konca vojne deloval v sanitetnem oddelku Vrhovnega poveljstva. V polkovnika je bil povišan leta 1920. Sicer pa je v po vojni opravljal različne naloge. Tako je bil razredni starešina Nižje vojaške akademije v Beogradu do leta 1924, nato do 1927 poveljnik brigade v Kragujevcu (v tem času dobi čin pehotnega brigadnega generala), ko februarja postane poveljnik mesta Niš, nato je še namestnik poveljnika cetinjskega divizijskega območja in kariero konča kot brigadni pehotni general, poveljnik bregalniške divizije.

Upokojen je bil novembra 1933 z odlično oceno. Vladimir Skubic je prejel kar 20 različnih odlikovanj, kar je celo za generala veliko: medalja za vojaške zasluge, medalja kralja Petra I, zlata medalja za hrabrost (1912), tri zlate medalje za posebne zasluge (1914-18), red velikega orla V. st, red Karađorđeve zvezde IV st., dva reda belega orla V. st., red sv. Save II. st., spomenica za srbsko–turško vojno 1912-13, spomenica za srbsko-bolgarsko vojno 1913, spomenica za evropsko vojno 1914-18 in albanska spomenica 1915.

Od tujih odlikovanj, ki jih je prejel je potrebno omeniti: bolgarski križ Aleksandra z meči IV st., francoski armadni vojni križ, grški vojni križ III. St., panamska medalja II. st. za izredne zasluge, romunski križ okrog vratu.

Rad je prihajal v Belo krajino k sorodnikom. Njegov stric je imel gostilno in mesarijo »Skubic«, ki je bila žal pred nekaj leti porušena (čeprav zelo pomembna hiša), kar je zelo spremenilo podobo vstopa v staro mestno jedro. Na priloženih fotografijah pa je general Skubic s sorodniki v zidanici na Stražnem vrhu pri Črnomlju za Veliko mašo 15. avgusta 1937. Čas II. svetovne vojne je preživel v družinski hišici v Vrnjački Banji.

S pomočjo sorodnikov v Beli krajini in Ljubljani je življenje Vladimirja Skubica raziskal Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju.