Lokalno pridelana hrana naj ima prednost

Uporaba znaka Izbrana kakovost – Slovenija ter živil, označenih s tem znakom, bi lahko bila priložnost za slovensko kmetijstvo, gostinstvo in turizem, so menili sogovorniki na okrogli mizi, ki jo je v okviru sejma Agra v Gornji Radgoni pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Živila z oznako Izbrana kakovost – Slovenija so živila, ki jih dodatno nadzorujejo, imajo dodatne zahteve glede nekaterih parametrov in so zato višje kakovosti, je na okrogli mizi o uporabi živil iz shem kakovosti in njihovem označevanju na jedilnikih povedala generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo na kmetijskem ministrstvu Ana Le Marechal Kolar.

Kot je dodala, že vrsto let poskušajo slovenskega potrošnika prepričati, naj bo zahteven in naj sprašuje, od kod prihaja kakšno živilo. “Mogoče bo to spodbuda, da začnejo gostinci uporabljati živila z znaki kakovosti,” je povedala.

Predstavnik mednarodnega združenja mladih gostincev JRE Gašper Puhan je menil, da bi lahko obrnili zgodbo. Da bi torej gostinci lahko rekli: “Zakaj pa gostinci s ponosom ne razložimo, od kod so meso in ostala živila? Mnogim ljudem je še vedno nerodno vprašati. Če bi gostinci to povedali takoj, ko jim ponudijo hrano, ljudem ne bi bilo treba spraševati.”

Za kakovostna domača živila tudi kakšen evro več

Direktorica Kmetijske zadruge Metlika Tatjana Malešič pa je pozvala, da je treba začeti povsem na začetku, torej že otrokom povedati in jih vzgajati v smislu, da s kupovanjem domačih izdelkov pomagamo sosedovemu kmetu. A ne le to, da s kupovanjem domačega spodbujamo tudi slovenska delovna mesta.

Strinjala se je, da bi bilo treba narediti še večji korak naprej v smislu vzgoje gostov, da bi bolj cenili kakovost, ne pa količino – da bi torej prosili za kakovostno slovensko meso in ne za zrezek, ki bi visel s krožnika. Izrazila je željo po še večjem številu lokalnih pridelovalcev in poudarila vlogo, ki jo imajo kot ena največjih zadrug v Sloveniji pri spodbujanju lokalno pridelane hrane in njeni prodaji na domačem trgu.

Po besedah Malešičeve delež gostincev, ki cenijo doma pridelano kvalitetno hrano raste, vendar je še vedno premajhen. Sedemdeset odstotkov ciljnih kupcev je po njenih besedah pri nas še vedno takšnih, ki dajejo prednost ceni pred kvaliteto pridelka ali izdelka. “Dajmo cenit domače in za kvalitetno hrano namenimo tudi kakšen evrov več,” je še apelirala direktorica KZ Metlika.

Sogovorniki so si bili enotni, da bi bilo dobro sprožiti t. i. domino efekt. Torej – ko bo hrana bolj kakovostna in bomo jedli kakovostno hrano, bomo bolj zdravi, poleg tega bomo doma pustili večino svoje denarnice. A s tem je treba začeti osveščati doma in v šoli.

Kolar je še menila, da so potrošniki že zelo ozaveščeni, mora pa ministrstvo še veliko narediti in jih čaka še veliko dela v smeri, da bo potrošnik zaupal in verjel, da je slovensko najboljše, ter da podpira slovenskega kmeta, nenazadnje pa s tem tudi sebe. “Ker če bo našemu gospodarstvu šlo dobro, bo šlo dobro tudi njemu. To je treba povedati ljudem,” je poudarila.

Znak Izbrana kakovost – Slovenija najdemo na slovenskem mleku, mlečnih izdelkih, govejem in perutninskem mesu ter mesnih pripravkih, svinjini in na sadju. Kmalu bodo z njim označevali še kruh, pekovske izdelke ter izdelke iz slovenskih žit in ajde.